Na današnjem AmCham Poslovnem zajtrku z naslovom: »Umetna inteligenca: Popolna revolucija, koristna tehnologija, trend ali le ‘buzzword’?« smo v okviru iniciative Učitelj sem! Učiteljica sem! razglasili Učiteljico leta 2024. Naziv si je prislužila Simona Šarlah iz Osnovne šole, ki s svojo srčnostjo, inovativnim pristopom in vrednotami navdušuje generacije mladih. Inovativnost, ažurno sledenje naglim spremembam in implementacija umetne inteligence v poslovne procese pa so ključni za uspešno delovanje v globaliziranem svetu, so si bili enotni govorci.

Na majskem AmCham Poslovnem zajtrku so o posledicah uporabe umetne inteligence za gospodarstvo, družbo in državo, pripadajočih zakonodajnih okvirih, morebitnem nelagodju, ki ga prinaša nagli razvoj umetne inteligence, in potrebnih spremembah v izobraževalnem sistemu spregovorili Dimosthenis Anagnostopoulos, Secretary General for Information Systems and Digital Governance, Hellenic Ministry of Digital Governance; Jaka Repanšek, LL.B. MBA, sopredsedujoči, AmCham Komisija za intelektualno lastnino in digitalno regulativno, in predsednik, Slovensko oglaševalsko razsodišče; Tomaž Valjavec, vodja Azure in AI poslovanja za CEMA (Central Europe, Middle East, Africa), Microsoft; in dr. Nadya Zhexembayeva, Founder in Chief Reinvention Officer, The Reinvention Academy (USA). Dogodek sta moderirala Jure Tepina, odgovorni urednik spletnih vsebin, POP TV, in vodja digitalnih vsebin, CME Adria, ter dr. Ada Guštin Habuš, direktorica AmCham Young, AmCham Slovenija, primer dobre prakse uporabe umetne inteligence pa sta predstavila dr. Primož Cigoj, PC7, in Gregor Kovačič, izvršni direktor, področje za digitalno poslovanje in izkušnjo stranke, Zavarovalnica Triglav.

Dimosthenis Anagnostopoulos je na dogodku predstavil orodje mAIgov, digitalnega asistenta grškega ministrstva za digitalno upravljanje. Ta prelomni dosežek v digitalizaciji javnih storitev postavlja Grčijo v sam vrh evropske digitalne preobrazbe. Digitalni asistent mAIgov podpira več kot 25 evropskih jezikov in zna odgovoriti na vprašanja državljanov kot tudi tujcev, ki si želijo sodelovati z državo. Anagnostopoulos poroča, da je z rezultati izjemno zadovoljen, saj so z vpeljavo umetne inteligence dosegli ključni cilj, in sicer bolje služiti državljanom in gospodarstvu, čeprav uvajanje ni bilo brez izzivov.

Pri temu podvigu je grški vladi pomagala prav ekipa iz Microsofta. Tomaž Valjavec, vodja Azure in AI poslovanja za CEMA (Central Europe, Middle East, Africa), Microsoft, je na dogodku poročal, da je vse šlo zelo hitro, po približno mesecu razvoja je sistem postal operativen in bil objavljen, ter na to temo komentiral: »Presenetilo nas je spoznanje, da so prve industrije, ki se podajajo na vlak umetne inteligence, prav tiste, ki so načeloma najbolj regulirane – vladne službe in finančne storitve.«

Nagli razvoj umetne inteligence v Evropski uniji spremlja obsežna regulacija, je povedal Jaka Repanšek, LL.B. MBA, ki je poudaril, da pa sama regulacija ne bo prinesla želenih rezultatov ali odgovorov na prava, etična in druga vprašanja, ki spremljajo napredek umetne inteligence. »Stimulirati moramo razvoj, raziskave in konkurenčnost. […] Umetna inteligenca ne bo zamenjala ljudi, ampak bodo ljudje, ki uporabljajo umetno inteligenco, zamenjali tiste, ki je ne. Če v središču njene rabe ne bo osveščen posameznik, bodo umetna inteligenca in druge digitalne storitve privedle do neljubih rezulatov.«

Dr. Nadya Zhexembayeva je spregovorila o potrebni spremembi miselnosti: »Posledica povojne reakcije je bilo razmišljanje, da je stabilnost nekaj dobrega, spremembe pa nekaj slabega.« Komentirala je, da v dobi globalizacije ne tekmujemo več samo s sosednjimi državami, ampak tekmujemo s celim svetom. Hitrost sprememb je neznanska, vendar še vedno mislimo, da se prelomi dogajajo le vsake toliko. Tako razmišljanje danes ni več smiselno: »Umetna inteligenca je katalizator inovacij, ki rešuje izzive. Ali jo začnemo uporabljati ali pa dopustimo, da nas pokonča. Danes so spremembe tako hitre, da o njih ne moremo več govoriti kot o projektih, temveč jih je ključno videti kot procese. Včasih smo gledali zviška na manj razvite države, zdaj pa so prav one tiste, ki delajo prve korake, ker razumejo potrebo po spremembah in ker so željne uspeha. Umetna inteligenca je lahko naša konkurenca ali zvesta pomočnica.« V nadaljevanju je izpostavila še, da ko enkrat uspemo, se kar prehitro okronamo za nepremagljive. Za tiste, ki jim je spodletelo, radi mislimo, da je šlo za tehnološki problem, medtem ko je bil resnični problem predvsem v miselnosti.

Na odru se nam je pridružil tudi dr. Primož Cigoj, ustanovitelj platforme PandaChat, ki je bila nedavno nagrajena za naj AI inovacijo leta v Londonu. Odgovoril nam je na vprašanje, kako lahko slovenski podjetniki in inovatorji tekmujejo z velikimi globalnimi igralci: »Umetne inteligence se ne smemo bati, temveč jo morajo podjetja adaptirati. Za uspeh je pomembno, da ostajamo nenehno agilni – spremljati moramo, kaj trg potrebuje, iskati probleme in jih reševati. Prav tako je ključnega pomena močna ekipa in razmišljanje izven okvirjev.« 

Na dogodku smo se bolje spoznali tudi z AI Trio, virtualno asistentko, s katero se lahko uporabniki srečajo v Triglav LAB-u. Virtualna asistentka odgovori na storitve Zavarovalnice Triglav vezana vprašanja, in tako lajša več ravni poslovanja tudi zaposlenim. Digitalna asistentka pripravi predlog odgovora strankam preko maila, analizira klic s stranko, pri čemer ocenjuje kakovost odgovora klicnega centra, meri zadovoljstvo stranke in pripravi predloge za izboljšavo procesov, na dogodku pove Gregor Kovačič, in doda: »Vsak poslovni proces zahteva svoje specifike rabe umetne inteligence. Zavarovalništvo morda izgleda konzervativna, je pa v svojem jedru inovativna panoga.«