logotip
  • facebook
  • instagram
  • linkedin
  • youtube
Želimo postati član
sl Slovenščina
  • en
  • Dogodki in mreženje

    Dogodki in mreženje

    • Več o naših vrhunskih poslovnih dogodkih in priložnostih za mreženje

    Dogodki

    • AmCham Poslovni zajtrk
    • AmCham Fokus
    • Coffee to Connect

    Programi

    • AmCham Business Leaders Club
    • Best of the Best

    .

  • Zagovorništvo

    Zagovorništvo

    • Več o našem zagovorništvu in temah, ki jih pokrivamo

    Komisije

    • Komisija za zdravstvo in kakovost bivanja
    • Finančna komisija
    • Komisija za intelektualno lastnino
    • Komisija za prihodnost dela in izobraževanja

    .

    • Komisija za spodbujanje investicij
    • Komisija za korporativno etiko in skladnost poslovanja
    • Komisija pripravljeni na prihodnost
    • Komisija za trajnostno rast

    Programi

    • Partnerstvo za spremembe
    • PROMETEJ
    • Učitelj sem! Učiteljica sem!
  • AmCham YOUNG

    Amcham YOUng

    • Več o platformi AmCham YOUng
    • Prijave za 14. generacijo AmCham Young ProfessionalsTM

    Programi

    • AmCham Young Professionals™
    • AmCham Mentor
    • Student Entrepreneurship and Internship

    Skupnost

    • Svet AmCham YOUng
    • Young Leaders AmChampions
    • AmCham Young Leaders Club

    Projekti

    • Snežna kepa
    • Prvi mentor
  • Mednarodno sodelovanje

    Mednarodno sodelovanje

    • Več o mednarodnih aktivnostih AmCham Slovenija

    Delegacije

    • Gospodarske delegacije v ZDA

    Programi

    • Mednarodni programi

    Povezovanje

    • AmChams in Europe
    • Believe in Slovenia
    • OSAC Ljubljana
    • A Business Solutions

    Dogodki

    • Slovenia Business Bridge™
  • Članstvo
  • O nas
  • Koledar dogodkov
  • Novice
  • Kontakt
Želimo postati član
  • facebook
  • instagram
  • linkedin
  • youtube

Finančna komisija

  • Domov
  • Zagovorništvo
  • Finančna komisija

AmCham Finančna komisija

AmCham Finančna komisija se zavzema za predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje, v katerem imajo podjetja možnost razvoja in rasti, davčno-finančno okolje pa jih pri tem spodbuja in ne ovira.

Dokument o stališčih

Ključna področja dela komisije

Razvojna kapica

Predlagamo uvedbo razvojne kapice na prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. To je nujno potrebna investicija Slovenije, če želimo (p)ostati država, v kateri bodo naša podjetja lahko razvijala vrhunske izdelke in storitve, omogočala mladim, da ostanejo in ustvarjajo v domovini ter da bodo mednarodna podjetja odpirala razvojne centre in delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.

Razvojno kapico predlagamo plači 4600 evrov bruto. Menimo, da bi s tem zajeli vse ključne poklice, ki so gonilna sila razvoja – to so inženirji, znanstveniki, razvojniki, profesorji. Sem spadajo tudi poklici, kot so vodilni delavci in zdravniki, ki so v svoj razvoj vložili veliko in so še posebej mednarodno mobilni.

Davčna politika v Sloveniji naj bo predvidljiva, razumna in naj ne posega v ustavne pravice

Januarja 2023 je začela veljati novela Zakona o dohodnini (ZDoh-2AA), ki med dru- gim prinaša nižjo splošno davčno olajšavo, ukinja usklajevanje olajšav z inflacijo (kar zaradi visoke inflacije de facto pomeni nižje neto plače za vse), zvišuje obdavčitev vi- soko izobraženih kadrov, otežuje notranje lastništvo podjetij ter bistveno poslabšuje socialni položaj kmetov na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje.

Ker želimo v Sloveniji pošteno obdavčitev delovnih ljudi in davčni sistem, ki se ne spreminja iz leta v leto, je 13 gospodarskih in kmetijskih organizacij podprlo poziv Državnega sveta ustavnemu sodišču k presoji novega zakona.

 

Ukrepi, ki povečujejo stimulativnost našega davčnega okolja za investicije

Predlagamo ohranitev olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, ohranitev investicijske olajšave na stopnji 40 odstotkov in zmanjševanje obdavčitve dividend, kar bi pozitivno učinkovalo na privlačnost vlaganj v kapitalske naložbe.

Davčne olajšave za razvoj drugega stebra

Povečanje obstoječih davčnih olajšav za razvoj drugega stebra bodo povečale privlačnost varčevanja in obseg privarčevanih sredstev drugega stebra, ki se vlagajo nazaj v gospodarstvo in pomembno prispevajo k razvoju trga kapitala, hkrati pa varčevalcu omogočijo dostojno pokojnino.

Vzdržnost pokojninskega sistema

Izdatki povezani s pokojninami v Sloveniji že danes predstavljajo 10% BDP, po projekciji OECD pa bodo leta 2050 znašali že 15,7% BDP, je nerealno pričakovati, da bo država ob naraščajočem številu upokojencev zagotovila dodatne vire, ki bi lahko v prihodnje vzdrževali trenutne višine pokojnin, kaj šele zagotovili njihovo povečanje proti dostojnim višinam. Javne pokojnine bodo zato v prihodnjih desetletjih upadale proti 40% neto plače posameznika pred upokojitvijo.

Ena od rešitev je razvoj drugega pokojninskega stebra, ki ga v Slovenji predstavlja Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki obstoji od leta 2001 in v katerega je danes vključenih približno 60% vseh zaposlenih. Drugi steber ne bo le zagotovil zaposlenim ob upokojitvi višje pokojnine, amapk povečali obseg privarčevanih sredstev, ki se vlagajo nazaj v gospodarstvo in pomembno prispevajo k razvoju slovenskega trga kapitala. S tem se poveča dostopnost do kapitala za domača podjetja, kar bo znižalo stroške njihovega zadolževanja in posledično povečalo njihovo konkurenčnost, ki lahko pripelje do rasti in zaposlovanja.

Dolgotrajna oskrba naj ne bo le dodatno breme delodajalcem

Prejšnji predlog zakona o dolgotrajni oskrbi je predvideval nov obvezni prispevek v višini 2,94 odstotka bruto plače, na drugi strani pa malenkostno znižanje prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje ter prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Opozarjamo, da bi se z uvedbo novega prispevka še vedno dodatno povečala obremenitev dela v Sloveniji, ki malo nad povprečno plačo neproporcionalno naraste in je med najvišjimi v Evropski uniji. Dodatne obremenitve dela so zato nesprejemljive. Rezerve je treba najprej poiskati z racionalizacijo sistema zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Ne smemo pozabiti, da ob povečevanju obremenitev dela naraščata siva ekonomija in iskanje drugih obvodov, končni izplen pa je lahko še slabši kot pred novimi obremenitvami.

Digitalna plačila

V Sloveniji je stopnja sive ekonomije razmeroma visoka. Gotovina je še vedno prevladujoče plačilno sredstvo, infrastruktura za sprejemanje elektronskih plačil pa precej nerazvita. Ljudje naj dobijo možnost izbire načina plačevanja, med drugim tudi digitalno, saj tako lokalni kot tuji potrošniki pričakujejo, da bodo imeli na izbiro različne plačilne instrumente in možnost elektronskega plačila. Potrebno je začeti izvajati celovit program razvoja plačilne infrastrukture, da bi spodbudili sprejemanje kartic v Sloveniji in na trgu predstavili nove tehnologije ter ugodne in pametne rešitve.

Obstajata dva ključna načina, kako se lahko vlada vključi v izboljšanje infrastrukture elektronskega plačevanja v Sloveniji:

  1. s spodbujanjem brezgotovinskega plačevanja in
  2. obveznostjo sprejemanja brezgotovinskih plačil.

Članice in člani komisije

Luka Gabrovšek, Mastercard

sopredsedujoči komisiji

Žiga Vižintin, Pokojninska družba A

sopredsedujoči komisiji

Kdo so članice in člani komisije

Oglejte si celotni seznam članic in članov komisije.

Seznam članic in članov
Ostale komisije

Pridružite se AmCham Finančni komisiji

Za vsa vprašanja, povezana z delom komisije, je na voljo koordinatorka komisije Vida Dolenc Pogačnik, naša direktorica operative in vodja mednarodnega sodelovanja.

vida.dolenc@amcham.si

+386 8 205 13 50

Kontakt

Vida Dolenc Pogačnik

direktorica operative in mednarodnega sodelovanja

Kontaktirajte nas

Ameriška gospodarska zbornica – AmCham Slovenija

Dunajska cesta 167
1000 Ljubljana
Slovenija
  • T: +386 8 205 1350
  • E-pošta: office@amcham.si
  • facebook
  • instagram
  • linkedin
  • youtube
2023 © AmCham Slovenija. Vse pravice pridržane.

Izdelava spletnih strani: AV Studio

Spletna stran za svoje delovanje in spremljanje statistike uporablja spletne piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov.