Zavzemamo se za predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje, v katerem imajo podjetja možnost razvoja in rasti, davčno-finančno okolje pa jih pri tem spodbuja in ne ovira.
Ključna področja dela komisije
Socialno-razvojna kapica
Uvedba zneskovne meje, nad katero se prispevki za socialno varnost ne plačujejo več. Z zneskovno mejo so omejene tudi višine socialnih pravic, kot je na primer maksimalna javna pokojnina.
Razširitev dohodninskih razredov
Slovenija si želi novih delovnih mest, predvsem mest z visoko dodano vrednostjo. Zato je nujno, da se plače razbremenijo tako, da zaposleni prejme več kot polovico zneska, ki ga zanj prispeva delodajalec.
Ukrepi, ki povečujejo stimulativnost našega davčnega okolja za investicije
Ohranitev olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, ohranitev investicijske olajšave na stopnji 40 odstotkov in zniževanje obdavčitve dividend (to pozitivno učinkuje na privlačnost vlaganj v kapitalske naložbe).
Davčne olajšave za razvoj drugega pokojninskega stebra
Te bodo povečale privlačnost varčevanja in obseg privarčevanih sredstev drugega stebra, ki se vlagajo nazaj v gospodarstvo ter pomembno prispevajo k razvoju trga kapitala. Hkrati pa varčevalcu omogočijo dostojno pokojnino, s katero bo tudi sam lahko pokril del naraščajočih stroškov za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo.
Izzivi demografskega sklada po trenutnem zakonodajnem predlogu
Glavna izziva demografskega sklada sta premajhen obseg premoženja in neustrezna struktura naložb. Glede na pomanjkanje sredstev predvideni sklad ne bo mogel ustvariti dovolj donosa, da bi občutneje prispeval k zmanjšanju bodočega primanjkljaja v pokojninski blagajni, ob čemer ne gre pozabiti, da državne družbe, ki danes upravljajo premoženje in naj bi bile preoblikovane v demografski sklad (KAD, SDH itd.), že danes vplačujejo v proračun.
Hkrati je nujno treba nadaljevati razpravo o prihodnjem razvoju pokojninskega sistema v Sloveniji, kjer ima veliko možnosti za razvoj še drugi pokojninski steber, ki lahko ustvari dodatne prihranke in zaposlenim delno nadomesti upad javnih pokojnin ob istočasni ohranitvi stabilnosti javnih financ. Temu področju bi bilo ob prihodnji reformi treba posvetiti več pozornosti, saj so številne države že uspešno uspele nadomestiti upad javnih pokojnin z drugim pokojninskim stebrom.
Dolgotrajna oskrba naj ne bo le dodatno breme delodajalcem
Predlog zakona predvideva nov obvezni prispevek v višini 2,94 odstotka bruto plače. Predlog zakona predvideva na drugi strani malenkostno znižanje prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar se bo z uvedbo novega prispevka še vedno dodatno povečala obremenitev dela v Sloveniji, ki malo nad povprečno plačo neproporcionalno naraste in je med najvišjimi v EU.
Zato so dodatne obremenitve dela nesprejemljive ter je treba rezerve najprej poiskati z racionalizacijo sistema zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Ne smemo pozabiti, da ob povečevanju obremenitev dela naraščata siva ekonomija in iskanje drugih obvodov, končni izplen pa je lahko še slabši kot pred novimi obremenitvami.
V primeru izrednih razmer, na primer pandemije, želimo hitro in čim manj birokratsko pomoč države podjetjem, da lahko nadaljujejo svoje poslovanje in ohranijo čim več delovnih mest, ter tudi zagotavljanje primerne likvidnosti za izhod iz kriznih razmer.
Članice in člani komisije
Kdo so članice in člani komisije
Oglejte si celotni seznam članic in članov komisije.
Pridružite se AmCham Finančni komisiji
Za vsa vprašanja, povezana z delom komisije, je na voljo koordinatorka komisije Vida Dolenc Pogačnik, naša direktorica operative in vodja mednarodnega sodelovanja.
Vida Dolenc Pogačnik
direktorica operative in vodja mednarodnega sodelovanja