AmCham Finančna komisija se zavzema za predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje, v katerem imajo podjetja možnost razvoja in rasti, davčno-finančno okolje pa jih pri tem spodbuja in ne ovira.
Ključna področja dela komisije
Socialno-razvojna kapica
Predlagamo uvedbo socialno-razvojne kapice na prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. To je nujno potrebna investicija Slovenije, če želimo (p)ostati država, v kateri bodo naša podjetja lahko razvijala vrhunske izdelke in storitve, omogočala mladim, da ostanejo in ustvarjajo v domovini ter da bodo mednarodna podjetja odpirala razvojne centre in delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.
Socialno-razvojno kapico predlagamo pri 2,5-kratniku povprečne bruto plače, torej pri 4.600 evrov bruto. Menimo, da bi s tem zajeli vse ključne poklice, ki so gonilna sila razvoja – to so inženirji, znanstveniki, razvojniki, profesorji. Sem spadajo tudi poklici, kot so vodilni delavci in zdravniki, ki so v svoj razvoj vložili veliko in so še posebej mednarodno mobilni.
Razširitev dohodninskih razredov
Slovenija si želi novih delovnih mest, predvsem mest z visoko dodano vrednostjo. Zato je nujno, da se plače razbremenijo tako, da zaposleni prejme več kot polovico zneska, ki ga zanj prispeva delodajalec.
V spodnji tabeli je prikazana obdavčitev plač med 2.500 EUR in 5.500 EUR bruto, ki so navadno plače visoko izobraženih zaposlenih (npr. inženirjev, razvojnikov), skratka kadrov, ki bi jih Slovenija tudi v prihodnosti, po našem mnenju, želela zaposlovati v čim večjem številu.
| Bruto plača (v EUR) | Celotni strošek delodajalca (v EUR) | Neto plača (v EUR) | Delež neto plače v celotnih stroških delodajalca |
| 2.500,00 | 2.902,50 | 1.569,51 | 40,75% |
| 3.500,00 | 4.063,50 | 2.033,01 | 50,03% |
| 4.500,00 | 5.224,50 | 2.492,62 | 47,71% |
| 5.500,00 | 6.385,50 | 2.952,23 | 46,23% |
Ukrepi, ki povečujejo stimulativnost našega davčnega okolja za investicije
Predlagamo ohranitev olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, ohranitev investicijske olajšave na stopnji 40 odstotkov in zmanjševanje obdavčitve dividend, kar bi pozitivno učinkovalo na privlačnost vlaganj v kapitalske naložbe.
Davčne olajšave za razvoj drugega stebra
Davčne olajšave za razvoj drugega stebra bodo povečale privlačnost varčevanja in obseg privarčevanih sredstev drugega stebra, ki se vlagajo nazaj v gospodarstvo in pomembno prispevajo k razvoju trga kapitala, hkrati pa varčevalcu omogočijo dostojno pokojnino, s katero bo tudi sam lahko pokril del naraščajočih stroškov za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo.
Izzivi demografskega sklada
Glavna izziva demografskega sklada sta premajhen obseg premoženja in neustrezna struktura naložb. Glede na pomanjkanje sredstev predvideni sklad ne bo mogel ustvariti dovolj donosa, da bi občutneje prispeval k zmanjšanju bodočega primanjkljaja v pokojninski blagajni, ob čemer se ne sme pozabiti, da državne družbe, ki danes upravljajo premoženje in naj bi bile preoblikovane v demografski sklad (KAD, SDH itd.), že vplačujejo v proračun.
Hkrati je treba nadaljevati razpravo o prihodnjem razvoju pokojninskega sistema v Sloveniji, kjer ima veliko možnosti za razvoj še drugi pokojninski steber, ki lahko ustvari dodatne prihranke in zaposlenim delno nadomesti upad javnih pokojnin ob istočasni ohranitvi stabilnosti javnih financ. Temu področju bi bilo treba ob prihodnji reformi posvetiti več pozornosti, saj so številne države že uspele uspešno nadomestiti upad javnih pokojnin z drugim pokojninskim stebrom.
Dolgotrajna oskrba naj ne bo le dodatno breme delodajalcem
Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi (v nadaljevanju: predlog zakona) predvideva nov obvezni prispevek v višini 2,94 odstotka bruto plače. Predlog zakona predvideva na drugi strani malenkostno znižanje prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje ter prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar se bo z uvedbo novega prispevka še vedno dodatno povečala obremenitev dela v Sloveniji, ki malo nad povprečno plačo neproporcionalno naraste in je med najvišjimi v Evropski uniji. Dodatne obremenitve dela so zato nesprejemljive. Rezerve je treba najprej poiskati z racionalizacijo sistema zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Ne smemo pozabiti, da ob povečevanju obremenitev dela naraščata siva ekonomija in iskanje drugih obvodov, končni izplen pa je lahko še slabši kot pred novimi obremenitvami.
Digitalna plačila
V Sloveniji je stopnja sive ekonomije razmeroma visoka. Gotovina je še vedno prevladujoče plačilno sredstvo, infrastruktura za sprejemanje elektronskih plačil pa precej nerazvita. Plačilno infrastrukturo je vredno izboljšati tudi zaradi potreb digitalizacije, saj bodo tako mala, srednja in velika podjetja postala bolj digitalna. Ljudje naj dobijo možnost izbire načina plačevanja, med drugim tudi digitalno, saj tako lokalni kot tuji potrošniki pričakujejo, da bodo imeli na izbiro različne plačilne instrumente in možnost elektronskega plačila. Treba je začeti izvajati celovit program razvoja plačilne infrastrukture, da bi spodbudili sprejemanje kartic v Sloveniji in na trgu predstavili nove tehnologije ter ugodne in pametne rešitve.
Obstajata dva ključna načina, kako se lahko vlada vključi v izboljšanje infrastrukture elektronskega plačevanja v Sloveniji: (1) s spodbujanjem brezgotovinskega plačevanja in (2) obveznostjo sprejemanja brezgotovinskih plačil
Članice in člani komisije
Kdo so članice in člani komisije
Oglejte si celotni seznam članic in članov komisije.
Pridružite se AmCham Finančni komisiji
Za vsa vprašanja, povezana z delom komisije, je na voljo koordinatorka komisije Vida Dolenc Pogačnik, naša direktorica operative in vodja mednarodnega sodelovanja.
Vida Dolenc Pogačnik
direktorica operative in vodja mednarodnega sodelovanja