AmCham Finančna komisija se zavzema za predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje, v katerem imajo podjetja možnost razvoja in rasti, davčno-finančno okolje pa jih pri tem spodbuja in ne ovira.
Ključna področja dela komisije
Razvojna kapica
Predlagamo uvedbo razvojne kapice na prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. To je nujno potrebna investicija Slovenije, če želimo (p)ostati država, v kateri bodo naša podjetja lahko razvijala vrhunske izdelke in storitve, omogočala mladim, da ostanejo in ustvarjajo v domovini ter da bodo mednarodna podjetja odpirala razvojne centre in delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.
Razvojno kapico predlagamo plači 4600 evrov bruto. Menimo, da bi s tem zajeli vse ključne poklice, ki so gonilna sila razvoja – to so inženirji, znanstveniki, razvojniki, profesorji. Sem spadajo tudi poklici, kot so vodilni delavci in zdravniki, ki so v svoj razvoj vložili veliko in so še posebej mednarodno mobilni.
Davčna politika v Sloveniji naj bo predvidljiva, razumna in naj ne posega v ustavne pravice
Januarja 2023 je začela veljati novela Zakona o dohodnini (ZDoh-2AA), ki med dru- gim prinaša nižjo splošno davčno olajšavo, ukinja usklajevanje olajšav z inflacijo (kar zaradi visoke inflacije de facto pomeni nižje neto plače za vse), zvišuje obdavčitev vi- soko izobraženih kadrov, otežuje notranje lastništvo podjetij ter bistveno poslabšuje socialni položaj kmetov na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje.
Ker želimo v Sloveniji pošteno obdavčitev delovnih ljudi in davčni sistem, ki se ne spreminja iz leta v leto, je 13 gospodarskih in kmetijskih organizacij podprlo poziv Državnega sveta ustavnemu sodišču k presoji novega zakona.
Ukrepi, ki povečujejo stimulativnost našega davčnega okolja za investicije
Predlagamo ohranitev olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, ohranitev investicijske olajšave na stopnji 40 odstotkov in zmanjševanje obdavčitve dividend, kar bi pozitivno učinkovalo na privlačnost vlaganj v kapitalske naložbe.
Davčne olajšave za razvoj drugega stebra
Povečanje obstoječih davčnih olajšav za razvoj drugega stebra bodo povečale privlačnost varčevanja in obseg privarčevanih sredstev drugega stebra, ki se vlagajo nazaj v gospodarstvo in pomembno prispevajo k razvoju trga kapitala, hkrati pa varčevalcu omogočijo dostojno pokojnino.
Vzdržnost pokojninskega sistema
Izdatki povezani s pokojninami v Sloveniji že danes predstavljajo 10% BDP, po projekciji OECD pa bodo leta 2050 znašali že 15,7% BDP, je nerealno pričakovati, da bo država ob naraščajočem številu upokojencev zagotovila dodatne vire, ki bi lahko v prihodnje vzdrževali trenutne višine pokojnin, kaj šele zagotovili njihovo povečanje proti dostojnim višinam. Javne pokojnine bodo zato v prihodnjih desetletjih upadale proti 40% neto plače posameznika pred upokojitvijo.
Ena od rešitev je razvoj drugega pokojninskega stebra, ki ga v Slovenji predstavlja Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki obstoji od leta 2001 in v katerega je danes vključenih približno 60% vseh zaposlenih. Drugi steber ne bo le zagotovil zaposlenim ob upokojitvi višje pokojnine, amapk povečali obseg privarčevanih sredstev, ki se vlagajo nazaj v gospodarstvo in pomembno prispevajo k razvoju slovenskega trga kapitala. S tem se poveča dostopnost do kapitala za domača podjetja, kar bo znižalo stroške njihovega zadolževanja in posledično povečalo njihovo konkurenčnost, ki lahko pripelje do rasti in zaposlovanja.
Dolgotrajna oskrba naj ne bo le dodatno breme delodajalcem
Prejšnji predlog zakona o dolgotrajni oskrbi je predvideval nov obvezni prispevek v višini 2,94 odstotka bruto plače, na drugi strani pa malenkostno znižanje prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje ter prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Opozarjamo, da bi se z uvedbo novega prispevka še vedno dodatno povečala obremenitev dela v Sloveniji, ki malo nad povprečno plačo neproporcionalno naraste in je med najvišjimi v Evropski uniji. Dodatne obremenitve dela so zato nesprejemljive. Rezerve je treba najprej poiskati z racionalizacijo sistema zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Ne smemo pozabiti, da ob povečevanju obremenitev dela naraščata siva ekonomija in iskanje drugih obvodov, končni izplen pa je lahko še slabši kot pred novimi obremenitvami.
Digitalna plačila
V Sloveniji je stopnja sive ekonomije razmeroma visoka. Gotovina je še vedno prevladujoče plačilno sredstvo, infrastruktura za sprejemanje elektronskih plačil pa precej nerazvita. Ljudje naj dobijo možnost izbire načina plačevanja, med drugim tudi digitalno, saj tako lokalni kot tuji potrošniki pričakujejo, da bodo imeli na izbiro različne plačilne instrumente in možnost elektronskega plačila. Potrebno je začeti izvajati celovit program razvoja plačilne infrastrukture, da bi spodbudili sprejemanje kartic v Sloveniji in na trgu predstavili nove tehnologije ter ugodne in pametne rešitve.
Obstajata dva ključna načina, kako se lahko vlada vključi v izboljšanje infrastrukture elektronskega plačevanja v Sloveniji:
- s spodbujanjem brezgotovinskega plačevanja in
- obveznostjo sprejemanja brezgotovinskih plačil.
Članice in člani komisije
Kdo so članice in člani komisije
Oglejte si celotni seznam članic in članov komisije.
Pridružite se AmCham Finančni komisiji
Za vsa vprašanja, povezana z delom komisije, je na voljo koordinatorka komisije Vida Dolenc Pogačnik, naša direktorica operative in vodja mednarodnega sodelovanja.
Vida Dolenc Pogačnik
direktorica operative in mednarodnega sodelovanja