Predvidljivo in stabilno poslovno okolje je ključ, da v Slovenijo privabimo tuje ter spodbujamo domače investicije z visoko dodano vrednostjo. Aktivnosti AmCham Komisije za spodbujanje investicij so tako usmerjene v zagotavljanje predvidljivega ter prijaznega poslovnega okolja tako domačim kot tujim vlagateljem.
AmCham Komisija za spodbujanje investicij
Ključna področja dela komisije
Aktivnosti AmCham Komisije za spodbujanje investicij so usmerjene v zagotavljanje predvidljivega ter prijaznega poslovnega okolja tako domačim kot tujim investitorjem.
Predvidljivost poslovnega okolja
Za kakovostne investicije je ključno predvidljivo in stabilno poslovno okolje, ki zagotavlja pravno varnost in transparentnost ter odpravlja odvečne administrative ovire. Komisija opozarja, da vsako hitro in nepremišljeno poseganje v stabilnost poslovnega okolja širi nezaupanje v državo ter niža njeno konkurenčnost na mednarodnih lestvicah. Predvidljivo in pravno stabilno poslovno okolje je ključni pogoj za dolgoročno vzdržen gospodarski razvoj tradicionalnih sektorjev gospodarstva, hkrati pa nujna predpostavka za spodbujanje gospodarskih prebojev v novejših, hitro razvijajočih sektorjih. Nepredvidljivo poslovno okolje povzroča izjemno škodljive posledice za domača in tuja vlaganja v slovensko gospodarstvo in mednarodni ugled Slovenije. Komisija se zavzema za premišljene in ciljno usmerjene zakonodajne spremembe, ki niso posledica vsakokratnih političnih razmerij, temveč temeljijo na strateškem premisleku glede njihovega vpliva na srednji in dolgi rok.
Oblikovanje novega nacionalnega mehanizma za pregled tujih neposrednih naložb
V letu 2023 se izteče trenutna ureditev mehanizma pregleda tujih neposrednih naložb (t. i. FDI screening), ki je bil leta 2020 z Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 uveden v slovenski pravni red. Pričakovati je, da bo pristojno ministrstvo predlagalo nov mehanizem nadzora tujih vlaganj, ki je bil uveden kot pomembno orodje varovanja javnih gospodarskih in finančnih interesov držav. Komisija je že večkrat izrazila pomisleke glede normativne ureditve mehanizma in njegovega izvajanja. Po mnenju komisije mehanizem pomembno vpliva na združitve, prevzeme, prestrukturiranja, ustanavljanje novih podjetij ali nepremičninske transakcije. Mehanizem v trenutni obliki ni sprejemljiv, saj ni razumljiv in tako investitorje prej odvrne od načrtovanja naložb v Sloveniji kot pa pritegne. Prav tako komisija poudarja spornost možnosti retroaktivnega pregleda pet let po priglasitvi transakcije. Če želi Slovenija ustvariti spodbudno okolje za tuje vlagatelje, je bistveno, da mehanizem oblikuje in izvaja transparentno, premišljeno in brez vzpostavljanja dodatnih administrativnih ovir na področjih, kjer ni nujno. Opozarjamo, da je treba razumljiveje opredeliti posamezne elemente mehanizma. S tem poudarjamo predvsem razumljivejšo opredelitev, kdaj je v ospredju investicija, ki je predmet nadzora, prav tako pa tudi opredelitev gospodarskih področij, ki so predmet nadzora. Poleg tega poudarjamo razumljivejšo opredelitev samega postopka pregleda ter vzpostavitev učinkovitega mehanizma pravnega varstva itd.
Mehanizem kontrole nadzora koncentracij
Čeprav je na začetku leta 2023 začel veljati nov Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2), s katerim je bil v slovenski pravni red uveden tudi institut t. i. poenostavljene priglasitve, kar zagotovo predstavlja korak v pravo smer, komisija poudarja tudi nekatere druge vidike mehanizma kontrole nadzora koncentracij, ki bi po njenem prepričanju ugodno vplivali na zanimivost Slovenije za tuja in domača vlaganja.
Komisija zato predlaga, da se razprava o možnih izboljšavah mehanizma ne zaključi s sprejemom ZPOmK-2, saj bi bilo v zvezi z mehanizmom smiselno nasloviti tudi:
- področje časovnih okvirjev, v katerih morajo posamezni organi odločiti o vprašanjih, povezanih s priglašenimi koncentracijami;
- vprašanje uvedbe časovne omejitve, v kateri mora AVK pregledati priglasitev in zahtevati dopolnitev oziroma dodatne podatke ali pojasnila, ter s tem uveljavitev dolžnosti AVK, da priglasitelju v določenem časovnem okviru izda potrdilo o popolnosti vloge, s katero je priglasitelj priglasil koncentracijo;
- vprašanje razumljivejše določitve trenutka, ko se priglasitev šteje za popolno in od katerega teče obdobje za odločanje
Komisija prav tako meni, da bi se moral mehanizem razširiti tako, da bi obravna- val tudi vprašanje transakcij, ki zaradi specifik gospodarskega sektorja ali narave dejavnosti prevzetih tarč ne izpolnjujejo osnovnih ekonomskih meril za nastanek obveznosti priglasitve, kljub temu pa lahko posredno ali neposredno vplivajo na položaj obstoječih vlagateljev na slovenskem trgu. Tak mehanizem nadzora bi po naši oceni bil pomemben signal obstoječim domačim in tujim vlagateljem, ki želi- jo razširiti vlaganja v Republiki Sloveniji, da bo ta izvajala vse ukrepe, pomembne za ohranjanje proste konkurence na trgu.
Učinkovitost in neodvisnost različnih regulatorjev in agencij
Kot je za ustvarjanje zaupanja domačih in tujih investitorjev pomembna robustna in agilna struktura regulatorjev, so ključnega pomena za dvig zanimivosti vlaganj v Slovenijo tudi pravna varnost, neodvisnost organov odločanja in njihova objektivnost. V zvezi s tem je komisija v preteklosti pozdravila razpravo o združitvi oziroma poenostavitvi delovanja nekaterih regulatorjev in agencij, saj je po mnenju komisije vzpostavitev robustne in agilne strukture regulatorjev bistvenega pomena za ustvarjanje zaupanja domačih in tujih investitorjev v njihovo strokovnost. Po mnenju komisije bi združitev oziroma tesnejše sodelovanje nekaterih regulatorjev lahko pozitivno vplivalo na skrajšanje nekaterih postopkov, zaradi uvedbe načela ‘vse na enem mestu’ pa bi se lahko olajšala in izboljšala kakovost dela regulatorjev. Ob tem komisija izraža pričakovanje, da bodo kakršni koli prihodnji zakonodajni predlogi, ki bodo namenjeni reorganizaciji delovanja regulatorjev in agencij, usklajeni s strokovno in zainteresirano javnostjo ter da bo poseben poudarek namenjen tudi zagotavljanju njihovega neodvisnega in avtonomnega položaja.
Delo in zaposlovanje tujcev
Komisija opozarja na izjemen pomen sprejemanja ukrepov, ki bi zagotavljali, da v Sloveniji obdržimo visokokvalificirane zaposlene. Pri tem komisija poudarja, da so enako pomembni za prihodnji gospodarski in družbeni razvoj Slovenije tudi ukrepi, ki tujim vlagateljem olajšajo zaposlovanje kvalificiranih tujcev v Sloveniji in ki kvalificiranim tujcem olajšajo prihod in delo v Sloveniji.
Skrajšanje in poenostavitev postopkov pridobivanja vseh vrst dovoljenj za domače in tuje vlagatelje
Dobra komunikacija v zvezi s postopki je nujna. Predlagamo pripravo razumljivih navodil oziroma pripravo scenosleda glede tega, kakšni postopki in koraki so nujni za pridobitev različnih vrst dovoljenj, ki jih morajo pri vzpostavljanju delovanja svoje naložbe v Sloveniji izvesti domači in tuji vlagatelji. Po prepričanju komisije je treba izboljšati komunikacijo v zvezi s postopki (npr. z aplikacijo, ki bi omogočala vpogled, na kateri stopnji je določen postopek) ter razmisliti o oblikovanju posebnih medresorskih projektnih koordinacijskih skupin, ki bi se uporabljale za koordinacijo odločanja različnih upravnih organov pri pridobivanju najrazličnejših med seboj povezanih dovoljenj, ki jih pred začetkom izvajanja naložbe potrebujejo domači in tuji vlagatelji. Poleg tega komisija poudarja tudi potrebo po razumljivi in poenoteni razlagi normativnih okvirov, saj sta pravna varnost in predvidljivost ključna gradnika spodbudnega poslovnega okolja.
Strateško premišljen prenos predpisov EU
Komisija je že v preteklosti večkrat opozorila, da slovenski zakonodajalec predpise EU v slovenski pravni red pogosto prenaša na način, da na njihovi podlagi uvaja strožja merila, kot pa jih zahtevajo sami predpisi EU. Čeprav komisija takšno ravnanje v nekaterih primerih, ko je v ospredju dvig ravni kakovosti življenjskega okolja, razume, pa to pogosto vpliva na konkurenčnost in zanimivost slovenskega poslovnega okolja za domača in tuja vlaganja. Komisija si bo zato prizadevala, da so predpisi EU v slovenski pravni red preneseni na premišljen in strateško usmerjen način, ne da bi gospodarskim subjektom nalagali čezmerne regulatorne in druge obveznosti. Komisija si bo tudi prizadevala, da bo Slovenija imela aktivno vlogo pri oblikovanju predpisov EU ter bo s tem že na ravni sprejemanja predpisov EU zaščitila interese slovenskega gospodarstva (npr. pri sprejemanju direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937, katere cilje komisija podpira, pri čemer pa opozarja, da bodo z navedeno direktivo in nacionalnimi implementacijskimi predpisi podjetjem, ki poslujejo v Sloveniji, naložena dodatna administrativna bremena).
Članice in člani komisije
Kdo so članice in člani komisije
Oglejte si celotni seznam članic in članov komisije.
Pridružite se AmCham Komisiji za spodbujanje investicij
Za vsa vprašanja, povezana z delom komisije, je na voljo koordinatorka komisije Vida Dolenc Pogačnik, naša direktorica operative in mednarodnega sodelovanja.
Vida Dolenc Pogačnik
direktorica operative in mednarodnega sodelovanja