Predvidljivo in stabilno poslovno okolje je ključ, da v Slovenijo privabimo investicije z visoko dodano vrednostjo.
AmCham Komisija za spodbujanje investicij
Ključna področja dela komisije
Aktivnosti AmCham Komisije za spodbujanje investicij so usmerjene v zagotavljanje predvidljivega ter prijaznega poslovnega okolja tako domačim kot tujim investitorjem.
Predvidljivost poslovnega okolja
Ključno za kakovostne investicije je predvidljivo in stabilno poslovno okolje, ki zagotavlja pravno varnost in transparentnost ter odpravlja nepotrebne administrative ovire. Komisija opozarja, da vsako hitro in nepremišljeno poseganje v stabilnost poslovnega okolja širi nezaupanje v državo ter niža njeno konkurenčnost na mednarodnih lestvicah. Nepredvidljivo poslovno okolje povzroča izjemno škodljive posledice za vlaganja v slovensko gospodarstvo in mednarodni ugled Slovenije.
Korektura nacionalnega mehanizma za pregled tujih neposrednih naložb
V letu 2020 je bil z Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 v slovenski pravni red uveden mehanizem pregleda tujih neposrednih naložb (t. i. FDI screening). Tudi v drugih državah so bili ti mehanizmi uvedeni kot pomembno orodje varovanja javnih gospodarskih in finančnih interesov držav. Komisija mehanizmu kot takemu ne nasprotuje, že večkrat pa je izrazila pomisleke glede normativne ureditve mehanizma in njegovega izvajanja v praksi. Mehanizem po mnenju komisije pomembno vpliva na združitve, prevzeme, prestrukturiranja, ustanavljanje novih podjetij ali nepremičninske transakcije. Če želi Slovenija ustvariti spodbudno okolje za tuje vlagatelje, je zato bistveno, da mehanizem oblikuje in izvaja transparentno, premišljeno in brez vzpostavljanja dodatnih administrativnih ovir na področjih, kjer to ni nujno potrebno. Zato komisija predvsem opozarja, da bi bilo treba tovrsten mehanizem urediti v posebnem zakonu, ne pa da se tako pomembna vsebina ureja z interventnim zakonom. Mehanizem je v trenutni obliki nesprejemljiv, saj je nejasen, investitorje pa prej odvrne od načrtovanja naložb v Sloveniji, kot pritegne. Nujno je treba opredeliti področja, podvržena pregledu, ter opredeliti in časovno določiti postopke priglasitve in (primarnega) pregleda s strani ministrstva. Prav tako komisija izpostavlja spornost možnosti retroaktivnega pregleda pet let po priglasitvi transakcije.
Mehanizem kontrole koncentracij
Čeprav je od javne razprave o predlogu novega Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2) preteklo že več kot pet mesecev in zainteresirani javnosti ni znano, kakšna bo usoda predlaganega novega ZPOmK-2, komisija izpostavlja, da je sprejemanje novega ZPOmK-2 pomembna priložnost, da tudi Republika Slovenija do določene mere posodobi mehanizme in pravila o nadzoru koncentracij.
Komisija v okviru sprejemanja ZPOmK-2 predlaga, da:
- se naslovi področje časovnih rokov, v katerih morajo posamezni organi odločiti o vprašanjih, vezanih na priglašene koncentracije;
- se uvede časovna omejitev, v kateri mora AVK pregledati priglasitev in zahtevati dopolnitev oziroma dodatne podatke ali pojasnila, ter uveljavi dolžnost AVK, da priglasitelju v določenem roku izda potrdilo o popolnosti vloge, s katero je priglasitelj priglasil koncentracijo;
- se jasneje določi trenutek, ko se priglasitev šteje za popolno in od katerega tečejo roki za odločanje AVK.
Komisija prav tako meni, da bi se moral predlog ZPOmK-2 razširiti tako, da bi obravnaval tudi vprašanje transakcij, ki zaradi specifik gospodarskega sektorja ali narave dejavnosti prevzetih tarč ne izpolnjujejo osnovnih ekonomskih kriterijev za nastanek obveznosti priglasitve, vseeno pa lahko posredno ali neposredno vplivajo na položaj obstoječih vlagateljev na slovenskem trgu. Tak mehanizem nadzora bi bil po naši oceni pomemben signal obstoječim domačim in tujim vlagateljem, ki želijo razširiti vlaganja v Republiki Sloveniji, da bo Republika Slovenija izvajala vse ukrepe, pomembne za ohranjanje proste konkurence na trgu.
Učinkovitost in neodvisnost različnih regulatorjev in agencij
Kot je za ustvarjanje zaupanja domačih in tujih investitorjev pomembna robustna in agilna struktura regulatorjev, so ključnega pomena za dvigovanje zanimivosti vlaganj v Slovenijo tudi pravna varnost, neodvisnost organov odločanja in njihova objektivnost. V zvezi s tem je komisija v preteklosti pozdravila razpravo o združitvi oziroma poenostavitvi delovanja nekaterih regulatorjev in agencij, saj je po mnenju komisije vzpostavitev robustne in agilne strukture regulatorjev bistvenega pomena za ustvarjanje zaupanja domačih in tujih investitorjev v njihovo strokovnost. Po mnenju komisije bi združitev nekaterih regulatorjev lahko pozitivno vplivala na skrajšanje nekaterih postopkov, zaradi uvedbe načela »vse na enem mestu« pa bi se lahko olajšala in izboljšala kakovost dela regulatorjev. Ob tem komisija izraža pričakovanje, da bodo kakršni koli prihodnji zakonodajni predlogi, ki bodo namenjeni reorganizaciji delovanja regulatorjev in agencij, usklajeni s strokovno in zainteresirano javnostjo ter da bo poseben poudarek namenjen tudi zagotavljanju njihovega neodvisnega in avtonomnega položaja.
Delo in zaposlovanje tujcev
Komisija opozarja na izjemen pomen sprejemanja ukrepov, ki bi zagotavljali, da v Sloveniji obdržimo visokokvalificirane zaposlene. Pri tem komisija izpostavlja, da so enako pomembni za prihodnji gospodarski in družbeni razvoj Slovenije tudi ukrepi, ki tujim vlagateljem olajšajo zaposlovanje kvalificiranih tujcev v Sloveniji ter ki kvalificiranim tujcem olajšajo prihod in delo v Sloveniji. V tej luči je komisija v preteklih mesecih opozorila na nekatere spremembe Zakona o tujcih, ki bi lahko negativno vplivale na privlačnost slovenskega poslovnega okolja za visokokvalificirane tujce.
Skrajšanje in poenostavitev postopkov pridobivanja vseh vrst dovoljenj za domače in tuje vlagatelje
Dobra komunikacija v zvezi s postopki je nujna. Predlagamo pripravo jasnih navodil oziroma pripravo scenosleda glede tega, kakšni postopki in koraki so potrebni za pridobitev različnih vrst dovoljenj, ki morajo jih pri vzpostavljanju delovanja svoje naložbe v Sloveniji izvesti domači in tuji vlagatelji. Po prepričanju komisije je treba izboljšati komunikacijo v zvezi s postopki (npr. z aplikacijo, ki bi omogočala vpogled, v kateri fazi je določen postopek) ter razmisliti o oblikovanju posebnih medresorskih projektnih koordinacijskih skupin, ki bi se uporabljale za koordinacijo odločanja različnih upravnih organov pri pridobivanju najrazličnejših med seboj povezanih dovoljenj, ki jih pred začetkom izvajanja naložbe potrebujejo domači in tuji vlagatelji. Poleg tega komisija izpostavlja tudi potrebo po jasni in poenoteni razlagi normativnih okvirov, saj sta pravna varnost in predvidljivost ključna gradnika spodbudnega poslovnega okolja.
Članice in člani komisije
Kdo so članice in člani komisije
Oglejte si celotni seznam članic in članov komisije.
Pridružite se AmCham Komisiji za spodbujanje investicij
Za vsa vprašanja, povezana z delom komisije, je na voljo koordinatorka komisije Nina Marinšek, naša direktorica zagovorništva.
Nina Marinšek
direktorica zagovorništva