Država kot servis mora v ospredje postaviti državljana in upoštevati vse možnosti, ki so na voljo v tem času. Eno od področij, ki nujno potrebuje reformo, je zdravstveni sistem, pri čemer v ospredje postavljamo dolgoročno dostopnost in kakovost zdravstvene storitve za vse državljane Slovenije.
Ključna področja dela komisije
Nove tehnologije in digitalizacija zdravstvenega sistema
Digitalna preobrazba ima v zdravstvu veliko pomembnih prednosti, hkrati pa izboljšuje kakovost oskrbe pacientov ter učinkovitost dela zdravstvenih delavcev. Pomembno prispeva tudi k transparentnosti vseh procesov zdravstvenega sistema. Slovensko tehnološko-inovativno okolje ima veliko znanja in kompetenc, ne le v slovenskih podjetjih, pomemben del tega okolja so tudi globalna podjetja. Med glavne razloge, zakaj je digitalizacija in digitalna preobrazba pomembna, sodijo:
• Izboljšanje dostopnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe, saj poveča dostopnost
do zdravstvenih storitev in izboljša kakovost zdravstvene oskrbe.
• Učinkovitejše upravljanje zdravstvenega sistema. Tako na primer avtomatizacija procesov zmanjšuje čas za ročno obdelavo in vnos podatkov, kar povečuje učinkovitost. Bolnišnice in klinike lahko uporabljajo tehnologijo za izboljšanje upravljanja zalog, spremljanje pacientov in načrtovanje operacij.
• Digitalizacija lahko pomaga pri zmanjševanju stroškov zdravstvenih storitev. Digitalni zdravstveni kartoni na primer zmanjšujejo potrebo po ročnem vnosu podatkov in s tem zmanjšujejo število napak pri vnosu podatkov, kar lahko vodi v zmanjšanje stroškov zdravljenja.
• Digitalizacija lahko izboljša varnost in zaščito zdravstvenih podatkov. Z uporabo digitalnih zdravstvenih kartonov in drugih elektronskih zdravstvenih sistemov se zmanjšuje verjetnost izgube ali kraje papirnatih dokumentov.
Na vrednosti temelječe zdravstvo in kazalniki kakovosti
Sistemi zdravstvenega varstva po vsem svetu se soočajo z velikim povečevanjem stroškov. Na vrednosti temelječe zdravstvo je pristop k zagotavljanju zdravstvene oskrbe, ki se osredotoča na izide zdravljenja, prek celotnega cikla od diagnostike do zdravstvene oskrbe, ki so pomembni za bolnika. Hkrati optimizira porabo virov in stroške, povezane z zagotavljanjem zdravstvene oskrbe. Cilj se mora premakniti z osredotočenosti na zdravljenje bolezni na dejansko reševanje bolnikovih potreb in preventive. To pomeni tudi premik v obračunskih modelih, saj plačilo za opravljene storitve temelji na rezultatih zdravljenja neposredno na posameznem bolniku ter ne le na vrsti in količini opravljenih zdravstvenih storitev.
Del osredotočenosti na bolnika je tudi kakovost izvajalcev in izvedenih storitev. Ponekod so že vpeljani specifični kazalniki kakovosti. Podatki in analize uspešnosti posameznih izvajalcev bi morale postati ključne za odločevalce in management v zdravstvenem sistemu in seveda za plačnike zdravstvenih storitev. Kazalniki kakovosti so najpomembnejši prav za bolnike, saj bi se na njihovi podlagi lahko bolje odločali, komu bodo zaupali svoje zdravje. Izsledki analiz kazalnikov kakovosti bi torej morali biti dostopni vsakomur. Seveda pa ta segment uvedbe na vrednosti temelječega zdravstva kaže predvsem na možnosti širjenja uporabe v naslednjih fazah uvedbe.
Sodobna infrastruktura in oprema z uporabo javno-zasebnega partnerstva
Model javno-zasebnega partnerstva (JZP) obravnava načrtovanje, gradnjo, financiranje in upravljanje zdravstvenega projekta. Navadno je to investicija v zdravstveno infrastrukturo, kot je na primer bolnišnica ali napredna medicinska oprema. Ključna prednost modela JZP je optimalna razdelitev tveganj projekta med javnim in zasebnim partnerjem, in sicer na način, da vsak partner prevzema tisti del tveganj, ki jih bolje obvladuje. Sodobni načini zdravljenja bolnikov vključujejo vedno več interdisciplinarnih znanj. Ker je razvoj medicinske obravnave povezan z velikimi finančnimi vlaganji, postajajo pomembna tudi znanja o poslovanju in upravljanju naložb ter izkušnje pri uporabi naprednih poslovnih praks. Ta zelo široka paleta različnih interdisciplinarnih znanj in izkušenj se težko zagotavlja znotraj obstoječih kolektivov zdravstvenih institucij, zato je poslovni model JZP primeren način, da se napredne izkušnje medicinskega zdravljenja združijo z učinkovitimi metodami poslovnega upravljanja.
Vzdržno financiranje zdravstva
Reforma financiranja sistema javnega zdravstva je v Republiki Sloveniji nujno potrebna prednostna naloga, povezana z njegovo dostopnostjo. Vprašanj financiranja zdravstvenega sistema ne moremo reševati z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in nadomeščanjem izpada teh sredstev z novimi dajatvami ali davki. Podpiramo spremembo financiranja javnega zdravstvenega sistema na način, da se poleg bruto domačega proizvoda (BDP) in na podlagi verodostojnih makroekonomskih študij in analiz poiščejo tudi drugi viri financiranja.
S premišljeno uvedbo novih oblik financiranja zdravstva, ki niso davki, bi ohranili ter še vedno omogočali uvedbe inovacij in s tem napreden zdravstveni sistem. S sistemskimi rešitvami in uvedbo različnih oblik individualnih in kolektivnih prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj bi razbremenili ljudi. Skrb vzbujajoč porast samoplačništva, ki se vzpostavlja vzporedno, za tržno zdravstvo dolgoročno pomeni, da bi si zdravstveno storitev lahko privoščili le tisti, ki jo lahko plačajo.
Korporativno upravljanje in kompetentni kadri v zdravstvu
Velik in ključen izziv vodenja in upravljanja bolnišnic in vseh izvajalcev zdravstvenih storitev je pravna ureditev sistema, ki ne omogoča uvajanja sodobnih reguliranih modelov. Pravno-formalna ureditev, pogojena s statusom javnega zavoda, je rigidna in neprimerna za izzive, ki jih prinašata čas in razmere, v kateri je slovenski zdravstveni sistem. Trenutno stanje onemogoča polno iniciativnost, fleksibilnost, zaposlovanje kadrov, prilagajanje posamezne organizacije in spremembe, pogojene z lokalnimi specifikami in napovedovanjem trendov zdravja prebivalstva.
Izziv so tudi pričakovanja deležnikov zdravstvenega sistema. Pozornost vodstev mora biti usmerjena poleg na število opravljenih storitev tudi na učinkovitost in kakovost, povezano z zadovoljstvom bolnika in zaposlenih. To zahteva nenehne transformacije organizacije dela in procesov v zdravstvu. S tem ko bodo vsi poslovni in klinični procesi usmerjeni k bolniku in njegovi izkušnji ter ko bo posameznik v središču sistema, bo sistem deloval vzdržno, dostopno in solidarno.
Organizacijske spremembe, nagrajevanje in delovni pogoji zdravnikov ter stalnih zaposlenih v sistemu
Podpiramo pravnoorganizacijske spremembe, ki bodo omogočile usposabljanje in mentorstvo za vodenje javnih zavodov ter prenos dobrih praks. Poleg tega je treba določiti merljive cilje vodstvu in skupnim službam ter uvesti sodobne načine dela.
Okrepiti je treba avtonomijo vodenja, vodstvo pa mora imeti večje pristojnosti in prevzeti večjo odgovornost. Tudi v zdravstvenem sistemu je treba uvesti elemente korporativnega upravljanja ter polno odgovornost in strokovnost nadzornih svetov. Podpiramo strokovnost in široke vodstvene kompetence za vodenje v javnem zdravstvenem sistemu na vseh ravneh.
Ko govorimo o celostni prilagoditvi zdravstvenega sistema pacientom, poudarjamo, da mora sistem biti ustrezen tudi za zdravstveno osebje. Zato podpiramo zakonske in izvedbene ukrepe za spremembo sistema nagrajevanja zaposlenih v zdravstvu. Zdravniki in drugi zdravstveni delavci morajo biti nagrajeni na podlagi rezultatov, učinkovitosti in kakovosti dela.
Zdravstveni sistem in z njim povezane panoge (informacijske tehnologije, zavarovalništvo, farmacija, logistika, medicinski pripomočki) zaposlujejo visoko izobražene ljudi, ki družbi prinašajo storitve z visoko dodano vrednostjo in izrazitim družbenim učinkom. Organizacija procesov mora zato biti agilna, zaposlene pa je treba motivirati, spodbujati in jih razbremeniti vseh dejavnosti, ki ovirajo njihovo osredotočenost na delo in poslanstvo, povezano z zdravljenjem.
Zdravstvo v kritičnih situacijah
Pričakovanja vseh deležnikov zdravstvenega sistema – od bolnikov, izvajalcev storitev do plačnikov – so upravičeno vedno višja. Pozornost ne sme biti usmerjena samo na število opravljenih storitev, temveč tudi na njihovo učinkovitost in kakovost ter na zadovoljstvo bolnikov in zaposlenih v zdravstvu. Pandemija COVID-19 je pokazala, kako pomembna je transformacija organizacije dela in procesov v zdravstvu. Ta situacija je pokazala veliko dobre volje in požrtvovalnosti vsega medicinskega osebja, hkrati pa nam je tudi odkrila ozka grla v procesih, ki jih moramo ustrezno učinkovito obvladovati zato, da podpremo vse: zdravnike, osebje in bolnike. Pomembno je, da se zdravstveni sistem odpre za nove organizacijske pristope, tako imenovane pristope »harm reduction«, uvajanje inovacij in digitalnih orodij, ki pomagajo pri dostopnosti in učinkovitosti diagnostike ter posegov in zdravljenja.
Prihodnost medicine je zdaj
Uvajanje inovacij v zdravstvu
Pri uvajanju inovacij in inovativnih modelov (HTA) delovanja predlagamo vzpostavitev neodvisne skupine strokovnjakov, ki bi delovala samostojno, a v soglasju z Ministrstvom za zdravje Republike Slovenije, Slovenskim društvom medicinskih informatikov (SDMI) in Agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ter se bo povezovala v mednarodno mrežo agencij HTA.
Digitalizacija zdravstva
V situaciji, povezani s COVID-19, smo spoznali, kako pomembno je bolnikom omogočati dostop do njihovih zdravstvenih podatkov (npr. prek mobilnih naprav/tablic) s potrebnimi nasveti za hitrejšo ozdravitev, kontrolo in sploh dostopnost. Digitalne informacijske tehnologije zagotavljajo povečanje učinkovitosti in kakovosti z boljšo integracijo vseh virov zdravljenja in nege bolnika. Omogočajo izvedbo e-zdravja, online informacije, management bolezni, oddaljeno spremljanje in nadzor, storitve telemedicine ter s tem povečujejo doseg omejenih zdravstvenih virov in znanja. S pomočjo umetne inteligence so odločitve zdravnikov pri diagnostiki in zdravljenju kvalitetnejše in podprte z dejstvi, njihovo delo pa je učinkovitejše. S hitrejšo in varnejšo obravnavo bolnikov ustvarjajo boljše kapacitete zaradi učinkovitejših procesov in ohranjajo nadzor nad stroški. Telemedicina je pomemben komplementaren sistem, ki omogoča dostop do ustreznih in pravočasnih informacij za zagotavljanje optimalne oskrbe.
Personalizirana medicina
Personalizirana medicina je koncept prave oskrbe za pravega bolnika ob pravem času. Ta koncept gradi na paradigmi, ki se odmika od pristopa, da eno zdravljenje ustreza vsem. Tradicionalno personalizirana medicina pomeni diagnostične metode, s katerimi prepoznamo značilnosti bolezni pri posameznem bolniku in na drugi strani tarčna zdravila, ki usmerjeno delujejo na prepoznane spremembe na nivoju molekularnih značilnosti posameznika in si na tak način zagotovijo boljše rezultate za posameznega bolnika. Z zbiranjem, napredno analitiko in povezovanjem zdravstvenih podatkov, razvojem digitalnih orodij, ki povezujejo bolnika in zdravnika, omogočimo optimalno izbiro zdravljenja posameznika, spremljanje posameznikove bolezni in prilaganje zdravljenja za optimalne rezultate.
Članice in člani komisije
Kdo so članice in člani komisije
Oglejte si celotni seznam članic in članov komisije.
Pridružite se AmCham Komisiji za zdravstvo in kakovost bivanja
Za vsa vprašanja, povezana z delom komisije, je na voljo koordinatorka komisije Vida Dolenc Pogačnik, naša direktorica operative in vodja mednarodnega sodelovanja.
Vida Dolenc Pogačnik
direktorica operative in mednarodnega sodelovanja