AmCham Komisija za prihodnost dela in izobraževanja je podpornik prizadevanj za bolj prilagodljiv trg dela, ustvarjanje novih oblik dela in ohranjanje delovnih mest v Sloveniji. Hkrati si prizadevamo za uvajanje kompetenc in znanj prihodnosti v šolski sistem in na trg delovne sile ter spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja in privabljanje in ohranjanje talentov v Sloveniji.
AmCham Komisija za prihodnost dela in izobraževanja
Ključna področja dela komisije
Delo na daljavo
Delo na daljavo postaja vse bolj pogosto in izkušnje kažejo, da se bo ta trend ohranil tudi v prihodnosti. Gre za sodobno obliko organizacije dela, za katerega je zaradi virtualizacije značilen modificiran način dela, ki zahteva visoko stopnjo motivacije in samodiscipline. Delavcem omogoča večjo prilagodljivost in svobodno razporeditev delovnega in prostega časa. Pri tovrstnem delu je praviloma manj bolniških odsotnosti, delo je manj stresno, prav tako so manjša tveganja za mobing in druge oblike diskriminacije. Hkrati je večje zadovoljstvo delavcev, prav tako pa sta višji njihova motivacija in lojalnost. Delodajalci opažajo, da je delo opravljeno učinkovito, stroški organizacije pa se lahko z delom na daljavo precej bolje upravljajo. Ponuja odlično priložnost za razvoj novih poslovnih praks in spodbuja kreativnost.
Zavzemamo se za zakonodajne spremembe ureditve dela na daljavo, saj je trenutna ureditev pretoga za potrebe časa in mladih generacij na trgu dela. Zakonodajo je treba prilagoditi na način, ki bi delodajalcem in delavcem omogočil fleksibilnost, zmanjšal administrativne ovire in ustrezno poenostavil postopke zagotavljanja varnosti pri delu na daljavo. Trenutne potrebe v praksi zahtevajo prilagoditev normativne ureditve v najkrajšem možnem času.
Uvajanje novih oblik dela na trg delovne sile
Trg dela mora postati bolj prilagodljiv in omogočiti različne oblike dela, ki sledijo tehnološkemu razvoju in novim vrstam poklicev. Za uspešne poslovne procese bo nujno sodelovanje podjetij s številnimi strokovnjaki, pri tem pa so pomembni prilagodljivost, učinkovitost, kompetitivnost ter uporaba novih modelov in pristopov. Menimo, da bo sodelovanje med podjetji in posamezniki vse bolj usmerjeno v projektno delo. Podjetja, ki so bolj prilagodljiva pri zaposlovanju ter ki več pozornosti namenijo zadovoljstvu zaposlenih in njihovemu dobremu počutju na delovnem mestu, so se že večkrat izkazala za uspešnejša.
Uvajanje digitalizacije in inovacij v delovne procese
Digitalizacija prinaša spremembe tehnologij, procesov, vrednot in družbenih paradigem, posledično pa tudi fragmentacijo oziroma korenite spremembe na področju trga dela. Da se bomo lahko prilagajali novim oblikam dela, potrebujemo prilagodljive posameznike, podjetja in družbo. Slovenija lahko pri tem postane referenčna država oziroma država, v kateri se implementirajo najboljše prakse.
Ohranjanje talentov in kompetenc doma
Slovenija mora ustvariti okolje, ki bo talentom omogočilo, da bodo razvijali svoje sposobnosti in jih nadgrajevali z različnimi veščinami. Talent potrebuje okolje, ki se zaveda njegovega doprinosa, ga ceni in ga nagrajuje, hkrati pa je sposobno zagotavljati tudi nove priložnosti, ki vodijo do rasti in nadaljnjega razvoja talenta. Samo tako bodo v Sloveniji ostala in se ustvarjala delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.
Uvajanje kompetenc prihodnosti v gospodarstvo
Poudarjamo potrebo po vlaganju v ljudi na vseh ravneh podjetij in organizacij, saj uspeha ne bo brez razvoja kompetenc in znanj prihodnosti, ki bodo v naslednjih letih in desetletjih na trgu dela nepogrešljive. Podjetja morajo prilagoditi delovne procese, da ljudem olajšajo delo in spodbudijo razvoj ustreznih, specifičnih kompetenc, ki jih narekuje prihodnost dela. Ker so ljudje tisti, ki prinašajo nove ideje, navdihujejo druge in organizacije vodijo v uspeh, je treba vanje vlagati in razvijati njihove kompetence.
Prilagajanje izobraževalnih programov kompetencam in znanjem prihodnosti
Da se bodo izobraževalni programi v prihodnosti lahko prilagajali novim zahtevam in oblikam dela prihodnosti, je treba poznati kompetence in znanja prihodnosti, jih razumeti in jih vključiti v metode poučevanja. Potrebujemo izobraževalni sistem, ki bo mladim omogočil dostop do potrebnih znanj in veščin za spremenjen trg dela ter jih pripravil na poklice, ki danes še ne obstajajo. Spodbujamo uvedbo inovativnih in ciljno usmerjenih izobraževalnih programov, ki bodo dali poudarek vseživljenjskemu učenju, povezovanju izobraževalnih ustanov z gospodarstvom in zaposlovanju za trajnostni razvoj.
Trajnostno voditeljstvo
Trajnostno voditeljstvo naj bo niša in zgled pri upravljanju organizacij in ljudi. Predstavlja vizijo onkraj takojšnjih, kratkoročnih koristi z zavedanjem o vlogi organizacije v širšem kontekstu. Trajnostno voditeljstvo izbira strategije za doseganje rezultatov, ki ustrezajo kriterijem okoljske, družbene in finančne uspešnosti. Organizacije, ki so ponotranjile trajnostno voditeljstvo, imajo konkurenčno prednost, saj to prinaša priložnosti v obliki inovacij, nenehnih izboljšav in dolgoročnega uspeha.
Vseživljenjsko učenje
Posamezniki, podjetja in družba se morajo zavedati, da se bo treba ves čas učiti in izpopolnjevati svoja znanja. Podjetja, organizacije in državna uprava morajo vseživljenjsko učenje vključiti v notranje izobraževalne procese in kulturo podjetij.
Medgeneracijsko sodelovanje
Medgeneracijsko sodelovanje lahko izboljša delovanje organizacije, odnose in izboljša konkurenčnost na trgu. Delodajalce je treba spodbujati, da zaposlujejo tudi starejše od 55 let, ter krepiti ozaveščenost in usmerjanje pri spodbujanju in motiviranju nizko kvalificiranih odraslih, da bi tako izboljšali znanje in spretnosti. Prav tako je treba starejše od 55 let spodbujati, da ostanejo čim dlje aktivni in da znanje delijo z mlajšimi.
Članice in člani komisije
Kdo so članice in člani komisije
Oglejte si celotni seznam članic in članov komisije.
Pridružite se AmCham Komisiji za prihodnost dela in izobraževanja
Za vsa vprašanja, povezana z delom komisije, je na voljo koordinatorka komisije, mag. Mojka Mišič, naša direktorica komuniciranja in zagovorništva.
mag. Mojka Mišič
Direktorica komuniciranja in zagovorništva