Komisija za prihodnost dela in izobraževanja

AmCham Komisija za prihodnost dela in izobraževanja

Komisija je podpornik prizadevanj za bolj prilagodljiv trg dela, ustvarjanje novih oblik dela in ohranjanje delovnih mest, ter uvajanja kompetenc prihodnosti v šolski sistem in na trg delovne sile, spodbujanja medgeneracijskega sodelovanja ter privabljanja in ohranjanja talentov v Sloveniji.

Uvajanje novih oblik dela na trg delovne sile

Trg dela mora postati bolj prilagodljiv in omogočiti različne oblike dela, ki sledijo razvoju in novim oblikam poklicev. Za uspešne poslovne procese bo nujno sodelovanje podjetij s številnimi strokovnjaki, pri tem pa so pomembni prilagodljivost, učinkovitost, kompetitivnost ter uporaba novih modelov in pristopov. Menimo, da bo sodelovanje med podjetji in posamezniki vse bolj usmerjeno v projektno delo. Podjetja, ki so bolj prilagodljiva pri zaposlovanju ter ki več pozornosti namenijo zadovoljstvu zaposlenih in njihovemu dobremu počutju na delovnem mestu, so se že večkrat izkazala za uspešnejša.

Uvajanje digitalizacije in inovacij v delovne procese

Digitalizacija prinaša spremembe tehnologij, procesov, vrednot in družbenih paradigem, posledično pa tudi fragmentacijo oziroma korenite spremembe na področju trga dela. Da se bomo lahko prilagajali novim oblikam dela, potrebujemo prilagodljive posameznike, podjetja in družbo. Slovenija lahko pri tem postane referenčna država oziroma država, v kateri se implementirajo najboljše prakse.

Zadrževanje talentov in kompetenc doma

Slovenija mora ustvariti okolje, ki bo talentom omogočilo, da bodo razvijali svoje sposobnosti in jih nadgrajevali z različnimi veščinami. Talent potrebuje okolje, ki se zaveda njegovega doprinosa, ga ceni in ga nagrajuje, hkrati pa je sposobno zagotavljati tudi nove priložnosti, ki vodijo do rasti in nadaljnjega razvoja talenta. Samo tako bodo v Sloveniji ostala in se ustvarjala delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.

Uvajanje kompetenc prihodnosti v gospodarstvo

Poudarjamo potrebo po vlaganju v ljudi na vseh ravneh podjetij in organizacij, saj brez razvoja kompetenc prihodnosti, ki bodo v naslednjih letih in desetletjih na trgu dela nepogrešljive, uspeha ne bo. Podjetja morajo prilagoditi svoje delovne procese, da ljudem olajšajo delo in spodbudijo razvoj ustreznih, specifičnih kompetenc, ki jih prihodnost dela narekuje. Ker so ljudje tisti, ki prinašajo nove ideje, navdihujejo druge in organizacije vodijo v uspeh, je treba vanje vlagati in razvijati njihove kompetence.

Prilagajanje izobraževalnih programov kompetencam prihodnosti

Da se bodo izobraževalni programi v prihodnosti lahko prilagajali novim zahtevam in oblikam dela prihodnosti, je treba poznati kompetence prihodnosti, jih razumeti in jih vključiti v metode poučevanja. Potrebujemo izobraževalni sistem, ki bo otroke opremil s potrebnim znanjem in veščinami za spremenjen trg dela ter jih pripravil na poklice, ki danes še ne obstajajo. Spodbujamo uvedbo inovativnih in ciljno usmerjenih izobraževalnih programov, ki bodo dali poudarek vseživljenjskemu učenju, povezovanju izobraževalnih ustanov z gospodarstvom in zaposlovanju za trajnostni razvoj.

Vseživljenjsko učenje

Posamezniki, podjetja in družba se morajo zavedati, da se bo treba ves čas učiti in izpopolnjevati svoja znanja. Podjetja, organizacije in državna uprava morajo vseživljenjsko učenje vključiti v svoje notranje izobraževalne procese in kulturo podjetij.

Medgeneracijsko sodelovanje

Medgeneracijsko sodelovanje lahko izboljša delovanje organizacije, odnose in dvigne konkurenčnost na trgu. Delodajalce je treba spodbujati, da zaposlujejo tudi starejše od 55 let, ter krepiti ozaveščenost in usmerjanje pri spodbujanju in motiviranju nizko kvalificiranih odraslih, da bi izboljšali znanje in spretnosti. Prav tako je treba starejše od 55 let spodbujati, da ostanejo čim dlje aktivni in da svoje znanje delijo z mlajšimi.

Delo na daljavo

Delo na daljavo se je predvsem v času koronavirusne pandemije pogosto izkazalo za uspešno, učinkovito in koristno. Delavcem omogoča večjo prilagodljivost, delodajalci opažajo, da je delo opravljeno celo bolje in bolj učinkovito, stroški organizacije dela pa se lahko z delom na daljavo precej bolje upravljajo. Delo na daljavo ponuja odlično priložnost za razvoj novih dobrih poslovnih praks in spodbuja kreativnost, hitra prilagoditev pa predstavlja nov element konkurence, ki bo odločilno vplival na nadaljnjo uspešnost poslovanja podjetij in ohranjanje delovnih mest.

Zavzemamo se za zakonodajne spremembe ureditve dela na daljavo, saj je trenutna ureditev pretoga za potrebe časa in mladih generacij na trgu dela. Zakonodajo je treba prilagoditi na način, ki bi delodajalcem in delavcem omogočil hitro ukrepanje, zmanjšal administrativne ovire in ustrezno poenostavil postopke zagotavljanja varnosti pri delu na daljavo. Trenutne potrebe v praksi zahtevajo prilagoditev normativne ureditve v najkrajšem možnem času.

Delo na daljavo

V okviru komisije smo ustvarili tudi projekt Delo na daljavo, kjer izpostavljamo dobre prakse podjetij, ki so člani naše poslovne skupnosti, povezane z delom na daljavo.

Spoznajte dobre prakse dela na daljavo