Komisija za trajnostno rast

Domov
Zagovorništvo
Komisija za trajnostno rast

AmCham Komisija za trajnostno rast

Trajnostni razvoj je priložnost za rast in inovacije. Komisija v ospredje postavlja vprašanja o gospodarskem razvoju in razvoju družbe, novih poslovnih modelih, organizacijskih strukturah, naravi dela in transformaciji podjetij.

Ključna področja dela komisije

Evropski zeleni dogovor in zeleno financiranje

Cilj Evropske unije je postati prva podnebno nevtralna celina do leta 2050, prvi mejnik na poti pa je zmanjšanje izpustov za 55 % do leta 2030. Trajnost je odgovor na izzive podnebne krize ter ključ za prehod v nizkoogljično in bolj zeleno družbo z visoko kakovostjo življenja. Podjetja imajo glavno vlogo v prehodu v trajnostno družbo, zato je pomembno, da trajnost zanje ni le breme, ampak priložnost za rast in inovacije. Da bomo to priložnost znali prepoznati, moramo na novo premisliti prednostne družbe, poslovne modele in prihodnost dela ter transformirati podjetja. Podpora držav in Evropske unije za prehod na podnebno nevtralnost in nadaljnji razvoj bo temeljila na zelenem financiranju, nepovratna sredstva bodo vključevala obvezo po doseganju kriterijev ESG, trajnostno korporativno poročanje bo zahtevalo zbiranje podatkov in poročanje napredka, merjenje gospodarske rasti pa bo preseglo makroekonomske kazalnike. Za Slovenijo je ključno, da izkoristimo evropski zeleni dogovor (EU Green Deal) za gospodarstvo in razmišljamo o energetskem konceptu države.

Pametna mesta in trajnostna mobilnost

Pametna mesta prihodnosti bodo povezana, zelena, energetsko varčna in mobilna. Digitalizacija bo pogon za učinkovito upravljanje prometa, energije, stavb, vode, razsvetljave, varnosti, zdravstvenih storitev, nakupov, ravnanja z odpadki in drugih vidikov življenja v mestu. To bo omogočalo visoko kakovost bivanja vseh prebivalcev.

Krožno gospodarstvo

Krožno gospodarstvo je način organizacije proizvodnje in potrošnje, ki temelji na delitvi, ponovni uporabi, prenovi in recikliranju obstoječih materialov in izdelkov. S tem se življenjska doba izdelkov podaljšuje, zmanjšuje pa količina odpadkov. Ko izdelek pride do konca svoje življenjske poti, se materiali, iz katerega je izdelan, v največji možni meri obdržijo v gospodarstvu. Premik h krožnemu gospodarstvu bi lahko prinesel prednosti, kot so zmanjšanje vpliva na okolje, povečanje konkurenčnosti, spodbujanje inovacij, krepitev gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest. V Komisiji za trajnostno rast kot ključno točko za prehod v krožno gospodarstvo vidimo učinkovito upravljanje odpadkov kot surovin.

Zakonodaja mora slediti praktičnim primerom in umakniti omejitve

V Komisiji za trajnostno rast pozivamo zakonodajalce k vpeljavi mehanizmov za zaščito okolja in inkorporacijo trajnosti v zakonodajo. Hkrati mora trajnost postati osrednja vrednota vseh ministrstev pri sprejemanju odločitev in njihovem delovanju sploh.