Ko sem gospoda Denhofa vprašala, ali je navdušen bralec, je nastal dolg premor. Če pomislim nazaj, je bil to morda edini v najinem intervjuju (zakaj, boste prebrali iz dokaj stereotipne opazke nekoliko pozneje). Po premoru je sledil “da”, ki mu je sledil “ampak”. Želite izvedeti več?

Hitro branje kot veščina preživetja vrhunskega managerja

Čeprav veliko bere, je Denhof pojasnil, da vsebina ni nujno tista, ki jo želi brati [ves čas]. Na mestu predsednika uprave Nove KBM, druge največje slovenske banke, namreč večino časa preživi ob prebiranju elektronske pošte, poročil in politik podjetja. Podjetje ima več kot 400 politik, pravilnikov, metadologij in strategij, nekateri dokumenti lahko obsegajo tudi do dvesto strani. Poleg tega lahko druga interna dokumentacija, kot so dokumenti za nadzorni odbor, zlahka doseže tudi tisoč strani. Tako se lahko nabere do več deset tisoč strani na teden, ki jih je treba prebaviti!

Kje najde čas, da gre skozi vse to? Denhof poudarja pomen hitrega branja; saj bi bilo drugače nemogoče slediti kaotičnemu tempu sprememb. Vendar pa ni dovolj le prebrati teh dokumentov. Denhof: “Če jih želim odobriti, jih moram tudi razumeti. Hitro branje in hitro razumevanje sta v bistvu ključni veščini preživetja, zlasti v močno reguliranih panogah.”

In čeprav je branje pomembno, poudarja, da je zbiranje informacij z verbalno komunikacijo še vedno ključnega pomena pri tem, da ostane v toku. Kajti ni nujno, da se vse, kar je pomembno, tudi zapiše. Redno, dvakrat ali trikrat na teden, opravi poglobljene razgovore z ljudmi izven banke (od regulatorjev, poslovnežev, umetnikov do vladnih uradnikov in športnikov), kar mu pomaga bolje razumeti gospodarstvo in v katero smer gre.

Ko ponovno povrtam o zadnji knjigi, ki jo je prebral in ni bila povezana z delom, omeni fizikalno knjigo o izvoru vesolja, ki jo je kupil v starinarnici, ker je bila videti drugačna (Čudovito vesolje Briana Greena, enega vodilnih svetovnih fizikov teorije strun). In čeprav Denhofove najljubše knjige izvirajo iz Tolkienove trilogije Gospodar prstanov, ni človek, ki bi na počitnice prinesel kup knjig in poležaval na plaži s pijačo v eni roki in znanstvenofantastično buklo v drugi. Za to je veliko preveč aktiven – potrebuje le en dan, da se sprosti, preden se loti potapljanja, kolesarjenja ali trekinga v gorah. Lokacije kot so Belaire, Curaçao, Jordanija, Turčija in Katar so samo nekatere, ki jih je obiskal na svojih potovanjih v zadnjih mesecih.

Raznolikost je ključna

Ni presenetljivo, da so potovanja Denhofu praktično nekaj vsakdanjega, saj je imel pred prihodom v Novo KBM zelo mednarodno kariero na področju financ. Prvih 30 let je delal za Citigroup v sedmih različnih državah, pri čemer se je med službovanjem v globalni banki skupno preselil kar trinajstkrat! Citi je imel kulturo izjemne raznolikosti in to je bilo zelo pozitivno; delal je z vsemi religijami in rasami ter v kulturah in krajih, ki si ne morejo biti bolj različni. Trdno verjame v pomen raznolikosti pri sestavljanju odličnih ekip. “Najboljše ekipe,” poudarja, “so brez dvoma raznolike in mešane.” Ob selitvi v Slovenijo je bil tako prisoten element šoka – Denhof nas vidi kot zelo homogeno družbo, kjer običajno ne srečaš veliko manjšin. Poleg tega lahko obstaja celo podzavestna reakcionarna zaskrbljenost pri postavljanju tujcev na najvišje vodstvene položaje, zlasti v državnih ali izključno lokalnih podjetjih.

Denhofa to ni odvrnilo, saj je v ekipo pripeljal osem tujcev (dva na ravni uprave, druge pa drugje v podjetju, ki je imelo takrat več kot 2000 zaposlenih). Namenoma je izbral nekaj zelo raznolikih osebnosti s posebnimi strokovnimi veščinami, v katerih po njegovem mnenju podjetje ni bilo dovolj močno (npr. poslovna analitika, IT, analiza tveganj in osredotočenost na stranke). Pomen tega visokokvalificiranega kadra ni bil samo v njihovem vrhunskem strokovnem znanju, temveč tudi v tem, da so hkrati delovali kot katalizatorji in trenerji. Skratka, bili so sila pozitivnih sprememb, saj so svoje kolege, ki niso imeli veliko izkušenj izven Slovenije ali Balkana, izobrazili o tem, kako izgledajo najboljše svetovne prakse, od Turčije, Kitajske do Amerike. Z njihovimi spodbudami in mentorstvom na terenu je bil vpliv na Novo KBM tisočkraten, navaja Denhof. V relativno kratkem času (petih letih) so pomembno prispevali k uspešni preobrazbi podjetja. Zanimivo je, da večina od teh osmih katalizatorjev želi ostati in dolgoročno nadaljevati svojo kariero v Sloveniji. Hkrati je pomembno povedati, da je celotna banka sodelovala pri doseganju impresivne preobrazbe. “In to,” pravi Denhof, “je moč raznolikosti: brezsramna kraja najboljših idej in boljša izvedba, kot pri ostalih.”

Spodbujanje raznolikosti mora priti z vrha

Če nadaljujemo s temo raznolikosti, je Denhof pred našim intervjujem prejel knjigo Caroline Criado Perez Invisible Women: Data Bias in a World Designed by Men. Ta naslov je predlagala naša prejšnja sogovornica Barbara Domicelj iz Microsofta Slovenija. Kljub Denhofovemu natrpanemu urniku je knjigo uspel prebrati že pred najinim decembrskim intervjujem. Avtorica se osredotoča predvsem na raznolikost spolov in na to, kako podzavestni pristranski podatki vplivajo na položaj žensk po vsem svetu, ter navaja različne prepričljive primere. Denhof se je strinjal, da se je pristranskost podatkov o spolu skozi zgodovino neupravičeno ohranjala na številne načine. Ko je najin pogovor nanesel na to, kakšen je odnos njegovega podjetja in Slovencev nasploh do te teme, je izpostavil, da je raznolikost velika tema tako za Novo KBM kot za Evropsko centralno banko. ECB postavlja konkretne cilje za premalo zastopani spol, kar niso nujno vedno ženske – razmerja se lahko močno razlikujejo med panogami in celo med oddelki v istem podjetju. Poleg tega sta Evropska komisija in parlament že sprejela jasne direktive o kvotah raznolikosti (več tukaj), ki zahtevajo, da ima premalo zastopani spol vsaj 40 % v neizvršnih upravnih odborih in 33 % med vsemi direktorji do leta 2026, pravilo, ki bo obvezno za vsa velika javna podjetja. Vse države članice EU bodo tako morale to zakonodajo implementirati v bližnji prihodnosti.

V Novi KBM sprejemajo različnost, a se zavedajo, da je pred njimi še zelo dolga pot (le ena od sedmih članov nadzornega sveta in ena od štirih članov uprave sta ženski). Banka je pravkar posodobila svojo politiko DEIB (Diversity, Equity, Inclusion & Belonging oz. v slovenščini raznolikost, pravičnost, vključenost in pripadnost), ne le da bi dajala prednost premalo zastopanemu spolu, ko je na voljo izbira med dvema enako usposobljenima kandidatoma, ampak da še bolj zagovarja načela enakosti pri obravnavi in plačilu zaposlenih. Prav tako imajo vzpostavljeno strategijo za zaposlene (People Strategy), ki določa strategijo in akcijske načrte ter spremlja napredek preko najpomembnejših kazalnikov enakosti in raznolikosti. Denhof ponosno navaja, da je nedavna primerjava plač med višjimi bančnimi managerji pokazala, da v Novi KBM ni razlike v plačah med spoloma. Podatki so v skladu z evropsko statistiko, kjer je Slovenija po tem vidiku že med vodilnimi državami.

Knjižni klubi in Američani

Kot ste nedvomno ugotovili po dolžini tega besedila, ki je nastalo iz zgolj polurnega intervjuja, je gospod Denhof zelo zgovoren Američan. In ZDA so znane po svoji kulturi knjižnih klubov. Medtem ko lahko koncept zbiranja ljudi za razpravo o literaturi in filozofiji izsledimo daleč nazaj v sokratske kroge, eno od prvih pisnih referenc na knjižne klube, kot jih poznamo danes, najdemo v 17. stoletju. V Massachusettsu je bila organizirana ženska skupina, ki je tedensko razpravljala pridige. Ko sem Denhofu predstavila ta podatek in ga vprašala, katera kultura, v kateri je živel, vključno s slovensko, najbolj ceni/spodbuja branje, je izpostavil anglosaksonske države. Denhof: “V Evropi ima morda Nemčija najmočnejšo kulturo knjig in knjižnih klubov. Na teh mestih je tudi lažje dobiti dobra priporočila (objavljeni seznami, pa tudi od prijateljev in sorodnikov) in navdihe za mojo naslednjo knjigo.”

Navdih je tu ključna beseda, saj Denhof poudarja, da ni nobene posebne knjige, ki bi jo podaril svojemu mentorirancu, vrstniku ali otrokom. Nikoli ne bi priporočal knjige z naslovom “50 načinov, kako uspeti v …”, saj preprostega recepta ni. Prvič, že v klasičnih literarnih delih lahko najdemo neskončno navdihov. Drugič, meni, da je branje in učenje o tem, kako doseči odlično ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, dandanes bistvenega pomena. In tretjič, za ljudi, ki šele začenjajo s poslom (kot sem jaz), je nujno, da se predvsem pogovorijo z drugimi, ki so to pot že prehodili, in najdejo dobrega mentorja [AmCham Slovenija izvaja nekaj fantastičnih programov – AmCham Mentor, Prvi mentor]. Nekoga, s katerim si ustvariš drugo perspektivo, kar Denhof ponazori s primerom: “Veliko bolje je imeti ogledalo z dvema odsevoma, kot ogledalo z enim.”

Ali smo pripravljeni na krasni novi svet?

Knjiga, ki jo Denhof priporoča za našega naslednjega intervjuvanca, je Krasni novi svet Aldousa Huxleyja. Knjiga je bila prvotno izdana leta 1932, vendar je danes zelo aktualna glede na vse, kar se dogaja v Rusiji in Ukrajini ter npr. na turško medijsko zatiranje. Govori o tiraniji in o tem, kam bi se lahko razvil naš svet, če ne bomo previdni. Pomembna je tudi zaradi vročih tem, kot so varstvo podatkov, vsiljivost vlad in sledenje ljudem prek mobilnih naprav in aplikacij. Knjiga je prijetno branje in ustvarjalno, čeprav grozljivo opozorilo za prihodnost.

Morda bo Denhofov predlog, da se vrnemo h klasiki, poživil bralne sezname naših bralcev in nas oborožil z arzenalom znanja (ne nabojev), da se soočimo s krasnim novim svetom/letom. Ena mojih novoletnih zaobljub bi zagotovo bila, da si vzamem več časa za branje. Se mi pridružite?