Ideja za Partnerstvo za spremembe se je rodila v sproščenem pogovoru »na pici in pivu« med mladimi iz Snežne kepe in ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem. V iskanju rešitev za boljše povezovanje javne uprave in gospodarstva je vzniknila ideja o izmenjavi zaposlenih med gospodarstvom in Ministrstvom za javno upravo. Junija 2015 se je tako začel pilotni projekt Partnerstvo za spremembe in prva izmenjava zaposlenih, kjer je sodelovalo 27 zaposlenih, 23 podjetij in Ministrstvo za javno upravo. Sodelujoči so že v prvem krogu porušili marsikateri stereotip, predvsem tistega o “leni javni upravi”.
Kako se je Partnerstvo za spremembe razvijalo?
Drugi krog - skupno iskanje rešitev
Po uspešni prvi izmenjavi zaposlenih se je jeseni leta 2015 projektu, ki sta ga kot krovna koordinatorja vodila AmCham Slovenija in Ministrstvo za javno upravo, pridružilo že več ministrstev ter več kot 30 slovenskih in mednarodnih podjetij. Sodelujoči v projektu so skupaj izbrali pet izzivov, na katere so zaposleni iz gospodarstva in sodelujočih ministrstev skozi leto iskali rešitve. Junija leta 2016 je potekala druga izmenjava zaposlenih, kjer je sodelovalo že 67 zaposlenih, 30 podjetij in pet ministrstev. Po uspešno izpeljanih izmenjavah je pet skupin na zaključni prireditvi predstavilo pet rešitev za zastavljenih pet izzivov in si zadalo, da jih v naslednjem krogu Partnerstva za spremembe tudi implementira.
Tretji krog - implementacija
V tretjem krogu Partnerstva za spremembe se je skupina sodelujočih še povečala, sodelovalo je namreč 75 zaposlenih, 36 podjetij in 6 ministrstev. Partnerji za spremembe so našli in v praksi implementirali rešitve za večjo motiviranost zaposlenih v javni upravi, okrepili medresorsko sodelovanje, začrtali učne programe za 21. stoletje, oblikovali uporabnikom prijazne e-storitve in razširili prepoznavnost blagovne znamke I feel Slovenija v gospodarstvu. Implementacijo vseh petih rešitev v praksi so sodelujoči predstavili na zaključni prireditvi tretjega kroga, še pred tem pa je potekala že tretja izmenjava zaposlenih med gospodarstvom in javno upravo, ki je znova pokazala, da se s sodelovanjem in povezovanjem lahko doseže presežke.
Program Partnerstvo za spremembe je priznanja dobil tudi v tujini. Leta 2016 je program s strani mreže AmChams in Europe, ki povezuje 44 držav in 46 AmChamov iz Evrope in Azije, prejel nagrado Creative Network Award za najboljšo prakso. Julija 2016 smo program Partnerstvo za spremembe prijavili tudi na razpis OECD za inovacije v javnem sektorju, kjer iščejo globalno zanimive zgodbe. Med več kot 150 prispelimi prijavami smo se uspeli uvrstiti v ožji izbor in se predstavili na eni izmed največjih letnih vladnih konferenc v Dubaju. Številne države so nad programom navdušene in si želijo, da bi ga implementirale.
Četrti krog – skupaj rešujemo izzive
V 4. krogu smo vrata odprli za vse, ki prepoznavajo pomen vrednot drzna odgovornost, igriva inovativnost in partnersko sodelovanje, in iskali rešitve za probleme, ki so jih prepoznali različni deležniki v družbi in jih prijavili na natečaj. Dobili smo kar 31 prijav in izmed teh izbrali tri izzive, ki smo jih skozi celotni 4. krog s sodelovanjem reševali. Kako prepoznati in obdržati talente v gospodarstvu, kako očistiti Slovenijo papirnatih računov in kako z ambicijo »Slovenija, zelena referenčna država v digitalni Evropi« navdušiti 300.000 Slovencev so bili trije izzivi, ki so skozi celoten krog delali na izdelavi prototipov za rešitev omenjenih izzivov. Tako se je uresničila naša želja in je Partnerstvo za spremembe postalo nacionalna inovativna platforma sodelovanja, kjer noben izziv ni pretežak. Tudi v 4. krogu smo ohranili izmenjave zaposlenih med javnim sektorjem in podjetji, člani AmCham Slovenija. Sodelovalo je 14 organov javne uprave z 39 zaposlenimi ter 39 podjetij s 13 zaposlenimi. Skupaj se je izmenjalo kar 52 zaposlenih.
Peti krog - Povezani za akcijo
Tudi v 5. krogu smo iskali izzive, ki bi povečali kakovost življenja in izboljšali poslovno okolje v Sloveniji ter dobili 13 prijav. S pomočjo komisije in glasovanja smo skupaj izbrali tri izzive, ki smo jih reševali: ‘Učitelj sem/Učiteljica sem! Primeri dobrih praks učiteljev v osnovnih šolah’, ‘Izpisovanje zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja – preprosta naloga, ki jo zmore vsak’, in ‘Povečanje dosega (uporabe) e-storitev javne uprave’. V 5. krogu je v izmenjavah sodelovalo 15 organov javne uprave (8 ministrstev, 4 vladne službe, 2 organa v sestavi, 1 javna agencija in 3 upravne enote) z 37 zaposlenimi ter 32 podjetij z 21 zaposlenimi. Skupaj se je tako izmenjalo 58 zaposlenih.
Šesti krog – Povezani za akcijo
Ker gre pri Partnerstvu za spremembe predvsem za sodelovanje in podiranje preprek med javno upravo in gospodarstvom pa tudi drugimi deležniki v družbi, smo tudi v 6. krogu nadaljevali z izzivi. Prvič smo dobili kar štiri izzive, in sicer izziv ‘Mladi na svoje – vzpostavitev platforme sodelovanja na področju stanovanjske problematike’, ki ga je prijavilo Kulturno izobraževalno društvo PiNA, izziv ‘Moj košček Slovenije – vpeljava institucionalnega vrtičkarstva’, ki ga je prijavil Mladinski kulturni center Maribor, ‘Nakup vrednotnice za osebno dopolnilno delo – uporabnik naj izbere’, ki ga je prijavila Upravna enota Mozirje, in ‘Mobilna aplikacija e-Davki’ Finančne uprave RS.
Vsi štirje izzivi so tako ali drugače uspešno rešili svojo nalogo in prišli do rešitve. 6. krog Partnerstva za spremembe je zaznamovala tudi pandemija koronavirusa, ki je precej zaznamovala delovanje in na žalost odnesla tudi izmenjave zaposlenih. Je pa bil zaključek 6. kroga Partnerstva za spremembe del globalnega dogodka v organizaciji OECD-ja “Government After Shock”.
Sedmi krog – Majhne zmage in veliki uspehi
V 7. krogu smo reševali 3 pomembne izzive. Pisarna za prenos znanja Univerze v Ljubljani (s prijavljenim izzivom: Dodana v(r)ednost – Usklajenost med univerzitetnim znanjem in trgom dela) , Kemijski inštitut (s prijavljenim izzivom: NICKI: spodbuda Proof of Concept) ter Onkološki inštitut Ljubljana (s prijavljenim izzivom: Protonska terapija v Sloveniji – odgovoren prispevek družbi in javnemu zdravstvenemu sistemu) so dokazali, da z veliko dobre volje, želje, odločnosti in pripravljenost na sodelovanje, pomembne majhne zmage je mogoče doseči na poti do končnega uspeha.
Osmi krog - Sodelujemo!
Vsako leto rešujemo izzive, ki jih različni družbeni deležniki ocenjujejo kot ključne. Tokrat so bili Vrtec Ledina (izziv: Cona – Vrtec Ledina), AmCham komisija Pripravljeni na prihodnost (izziv: Brez IKT strokovnjakov ni zelene in digitalne družbe) in občina Kočevje izziv: Kako mladim približati lokalna podjetja) dober zgled za to, da se izzive rešuje strateško. Njihovemu uspehu je bilo skupno to, da so razumeli razloge, ki poganjajo spremembe in tako s skupnimi močmi prišli do napredka.
Zaključujemo z 9. krogom
Trije projekti 9. kroga so pokazali, da lahko z dovolj volje, odločnosti in sodelovanja dosežemo pomembne majhne zmage na poti do končnega cilja.
- AmCham Komisija za prihodnost dela in izobraževanja: povečanje konkurenčnosti države z lažjim zaposlovanjem tujih strokovnjakov
Zavedajoč se potrebe po visoko izobraženih kadrih v Sloveniji, si je delovna skupina v okviru Komisije za prihodnost dela in izobraževanja prizadevala skrajšati postopke za zaposlovanje tujih strokovnjakov. V Sloveniji namreč primanjkuje visokokvalificirane delovne sile, saj ta zaradi ugodnejših davčnih in drugih politik išče zaposlitev drugje, kar pa negativno vpliva na domače gospodarstvo. Nekateri se selijo v tujino, vse več pa je tudi digitalnih nomadov, delavcev, ki se ne ustalijo na eni lokaciji za dlje časa. Prav zaradi tega je Snežna kepa, think tank mladih, pripravil triletni program za privabljanje takih profilov v državo.
- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko: uvedba obveznega predmeta računalništvo in informatika v osnovne in srednje šole
Digitalne spretnosti in kompetence, digitalna pismenost ter znanje o digitalni tehnologiji so temeljne spretnosti 21. stoletja, ki jih moramo usvojiti, če želimo biti aktivni snovalci svoje prihodnosti. Posamezniki in družba bomo uspešni, če bomo ne le uporabljali digitalno tehnologijo, pač pa jo tudi razumeli in obvladali. V letu 2023 je tako Komisija pripravljeni na prihodnost del svojih dejavnosti posvetila pobudam za uvajanje računalništva in informatike kot obveznega predmeta v osnovne in srednje šole.
- Ministrstvo za infrastrukturo in Direktorat za prometno politiko: trajnostna pot na delo
V gospodarstvu je vse več govora o zelenem prehodu, pa vendar lahko pri implementaciji dobrih praks začnemo pri sebi. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je izvedlo akcijo Polni zagona kolesarimo v službo, ki spodbuja izbiro kolesa kot prevoznega sredstva za na delo. Fleksibilizacija delovnega procesa prinaša fleksibilen delovni čas. Slednjega je uvedlo tudi omenjeno ministrstvo, pobuda pa je naletela na izjemno pozitiven odziv.