AmCham Komisija za zdravstvo in kakovost bivanja si prizadeva za vzdržen, solidaren, kakovosten in dostopen zdravstveni sistem, v središču katerega je človek.
Ključna področja dela komisije
Na vrednosti temelječe zdravstvo in kazalniki kakovosti
Na vrednosti temelječe zdravstvo je pristop k zagotavljanju zdravstvene oskrbe, ki se osredotoča na izide zdravljenja, ki so pomembni za bolnika, prek celotnega cikla od diagnostike do zdravstvene oskrbe. Hkrati optimizira porabo virov in stroške, povezane z zagotavljanjem zdravstvene oskrbe. Cilj se iz osredotočenosti na zdravljenje bolezni premika na dejansko reševanje bolnikovih potreb in preventivo, osredotočeno na posameznika, skladno s sodobno 4P paradigmo –
predictive, preventive, personalized and participatory. To pomeni tudi premik v obračunskih modelih, saj plačilo za opravljene storitve temelji na rezultatih zdravljenja neposredno za posameznega bolnika ter ne le na vrsti in količini opravljenih zdravstvenih storitev. Plačilo je torej zasnovano na izidih zdravljenja, ki so pomembni za bolnika, ne pa na količini opravljenih zdravstvenih storitev.
Del osredotočenosti na bolnika je tudi stalno preverjanje kakovosti storitev in varnosti posameznika. Ponekod so že vpeljani specifični kazalniki kakovosti. Podatki in analize uspešnosti posameznih izvajalcev bi morali postati ključni za odločevalce in management v zdravstvenem sistemu in, seveda, za plačnike zdravstvenih storitev. Kazalniki kakovosti so najpomembnejši prav za bolnike, saj bi se na njihovi podlagi lahko bolje odločali, komu bodo zaupali svoje zdravje.
Izsledki analiz kazalnikov kakovosti bi torej morali biti dostopni vsakomur.
Slovenija bi morala biti bistveno bolj ambiciozna pri dostopnosti do sodobnih terapij in inovativnih zdravil, saj podatki (Patients W.A.I.T.) kažejo, da je v Sloveniji dostopnih manj kot 50 % vseh zdravil, ki so bila v zadnjih treh letih registrirana s strani EMA. V Nemčiji je novih zdravil in terapij 96 %. Hitra dostopnost do inovativnih zdravil in terapij je naložba v prihodnost, ključno orodje za boj proti dolgotrajnim kroničnim boleznim in podaljševanju bolniškega staleža ter drugih bremen, ki posredno izčrpavajo gospodarstvo in so breme celotne družbe.
Pozitivni in dolgoročni učinki, ki jih zdravstvenemu sistemu prinaša na podatkih zasnovano zdravstvo ter uporaba digitalnih tehnologij
Na podatkih zasnovano zdravstvo ter s tem povezano uvajanje sodobnih pristopov in digitalnih tehnologij prinaša v zdravstvo veliko koristi za vse deležnike, saj izboljšuje kakovost oskrbe pacientov in učinkovitost dela zdravstvenih delavcev ter s tem delovanja celotnega zdravstvenega sistema. Pomembno prispeva tudi k transparentnosti vseh procesov.
Med glavne razloge, zakaj sta pomembna na podatkih zasnovano zdravstvo in digitalizacija, sodijo:
• Izboljšanje učinkovitosti, kakovosti in dostopnosti zdravstvene oskrbe za bolnike;
• Razvoj in učinkovitejše upravljanje zdravstvenega sistema.
Tako na primer posodobitev procesov zmanjšuje čas za ročno obdelavo in vnos podatkov, kar povečuje učinkovitost. Bolnišnice in klinike lahko uporabljajo na podatkih zasnovano zdravstvo in s tem povezano tehnologijo za izboljšanje upravljanja zalog, spremljanje bolnikov in načrtovanje operacij;
• Optimiziranje izdatkov in zmanjševanje stroškov zdravstvenih storitev.
Digitalni zdravstveni karton, na primer, zmanjšuje potrebo po ročnem vnosu
podatkov in s tem zmanjšuje število napak pri vnosu podatkov, podatki pa so
na enem mestu in dostopni zdravstvenemu osebju skozi celoten proces;
• Digitalizacija mora izboljšati ne le varnost in zaščito zdravstvenih podatkov, temveč tudi nadaljnjo uporabo, primerno in skladno z zakonodajo pripravljenih podatkov. Z uporabo digitalnih zdravstvenih kartonov in drugih elektronskih zdravstvenih sistemov se zmanjšuje verjetnost izgube ali kraje papirnatih dokumentov.
Sodobna infrastruktura in oprema - financiranje s pomočjo javno-zasebnega partnerstva
Model javno-zasebnega partnerstva (JZP) obravnava načrtovanje, gradnjo, financiranje in upravljanje zdravstvenega projekta. Navadno je to investicija v zdravstveno infrastrukturo, kot sta, na primer, bolnišnica ali napredna medicinska oprema. Ključna prednost modela JZP je optimalna razdelitev tveganj projekta med javnim in zasebnim partnerjem, in sicer na način, da vsak partner prevzema tisti del tveganj, ki jih bolje obvladuje.
Izkušnje iz tujine kažejo, da so projekti JZP prav zaradi ustrezne porazdelitve tveganj med partnerji in širše uporabe raznih strokovnih znanj uspešnejši. Ti projekti so bolj razvojno naravnani, vključujejo naprednejše metode zdravljenja in so stroškovno učinkovitejši. Model JZP ponuja tako finančne kot nefinančne prednosti javnemu sektorju, saj zasebna podjetja zaradi lažjega dostopa do virov financiranja omogočajo hitrejši dostop do naprednih tehnologij.
Sodobni načini zdravljenja bolnikov vključujejo vedno več interdisciplinarnih znanj. Ker je razvoj medicinske obravnave povezan z velikimi finančnimi vlaganji, postajajo pomembna tudi znanja o poslovanju in upravljanju naložb ter izkušnje pri uporabi naprednih poslovnih praks. Ta zelo široka paleta različnih interdisciplinarnih znanj in izkušenj zahteva dopolnitev in razvoj znotraj obstoječih kolektivov zdravstvenih institucij, zato je poslovni model JZP primeren način, da se napredne izkušnje medicinskega zdravljenja združijo z učinkovitimi metodami poslovnega upravljanja.
Vzdržno financiranje zdravstvenega sistema
Reforma financiranja sistema javnega zdravstva je v Republiki Sloveniji nujno potrebna prednostna naloga, povezana z njegovo dostopnostjo. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-T), ki namesto dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja uvaja obvezni zdravstveni prispevek, ni prava smer za reformo zdravstvenega sistema. Hkrati menimo, da bo Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in socialne ter z zdravstvom povezanih vsebin (ZIUZDS), sprejet decembra 2023, negativno vplival na dostop do najnovejših inovativnih zdravil in terapij za slovenske bolnike.
Demografske spremembe so neizogibne in naša stvarnost. Starajoča družba in naraščanje kroničnih bolezni ima za posledico povečano potrebo po naprednih zdravilih, terapijah in zdravstvenih obravnavah, zato moramo, če želimo ohraniti dostopnost inovativnih terapij, temu primerno načrtovati dolgoročno rast izdatkov za inovativne terapije in zdravila. Predvsem se moramo zavedati, da ima dolgoročno vlaganje v zdravstvo izredno pozitiven družbeno-ekonomski
vpliv na celotno družbo. Ne spreglejmo pozitivnega vpliva inovativnih terapij na izide zdravljenja in celotne prihranke v zdravstvu pri celoviti obravnavi bolnikov in socialni oskrbi. Sicer bodo slovenski bolniki v bodoče prikrajšani za optimalne načine zdravljenja in bo ogrožen nivo zdravstvenih storitev, ki je danes še na primerljivi ravni z najrazvitejšimi državami, s katerimi se primerjamo.
Podpiramo spremembo financiranja javnega zdravstvenega sistema na način, da se poleg bruto domačega proizvoda (BDP) in na podlagi verodostojnih makroekonomskih študij in analiz poiščejo tudi drugi viri financiranja. Potrebno je upoštevati, da vsaka večja obremenitev aktivne populacije zmanjša tudi konkurenčnost slovenskega gospodarstva, kar ima izrazite in dolgoročne multiplikativne posledice. Vprašanj financiranja zdravstva ne moremo reševati z novimi davki in obremenitvami gospodarstva.
S premišljeno uvedbo novih oblik financiranja zdravstva, ki niso davki, bi ohranili ter še vedno omogočali uvajanje inovativnih terapij in zdravil ter s tem napreden zdravstveni sistem. S sistemskimi rešitvami in uvedbo različnih oblik individualnih in kolektivnih prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj bi razbremenili ljudi. Skrb vzbujajoč porast samoplačništva, ki se vzpostavlja vzporedno, za tržno zdravstvo dolgoročno pomeni, da bi si zdravstveno storitev lahko privoščili le tisti, ki jo lahko plačajo.
Korporativno upravljanje in kompetentni kadri v zdravstvu
Velik in ključen izziv vodenja in upravljanja bolnišnic ter vseh izvajalcev zdravstvenih storitev je pravna ureditev sistema, ki bo omogočala uvajanje sodobnih korporativnih modelov. Sedanja pravno-formalna ureditev v okviru statusa javnega zavoda je rigidna in neustrezna za izzive, ki jih prinaša napredek v zdravstvu. Trenutno stanje onemogoča polno iniciativnost, fleksibilnost, zaposlovanje kadrov, prilagajanje posamezne organizacije in spremembe, pogojene s specifikami in napovedovanjem trendov staranja in zdravja prebivalstva. Smiselno bi bilo, da se vse bolnišnice povežejo v enoten sistem, kar bo pozitivno vplivalo na stroko, management in upravljanje ter da se vpelje sisteme usposabljanja, vezane na podatkih zasnovanega zdravstva. Nadzor nad sistemom pa bi imelo ministrstvo za zdravje.
Izziv so tudi pričakovanja deležnikov zdravstvenega sistema. Pozornost vodstev mora biti usmerjena ne le na število opravljenih storitev, ampak tudi na učinkovitost in kakovost, povezano z zadovoljstvom bolnika in zaposlenih. To zahteva nenehne posodobitve organizacije dela in procesov v zdravstvu. S tem ko bodo vsi poslovni in klinični procesi usmerjeni k bolniku in njegovi izkušnji ter ko bo posameznik v središču sistema, bo sistem deloval vzdržno, dostopno in solidarno.
Spodbujanje k odgovornosti za lastno zdravje
Spodbujanje državljanov k odgovornosti za lastno zdravje v povezavi s preventivnimi programi igra ključno vlogo pri ustvarjanju bolj zdrave družbe. Raziskave kažejo, da kar 90 % prezgodnjih smrti v EU izvira iz slabe sistemske skrbi na področju preventivnih dejavnosti. Zato je nujno, da se vzpostavijo učinkoviti javnozdravstveni pristopi, ki spodbujajo zmanjševanje škodljivosti in promovirajo bolj zdrav življenjski slog.
Z vidika pomanjkljive sistemske skrbi za zdrav življenjski slog je tudi podaljšanje kritja bolniških nadomestil v breme delodajalca na 30 dni težko sprejemljivo za vse predstavnike gospodarstva. Takšen ukrep vodi do dodatnih finančnih bremen za gospodarstvo, kar ni vzdržno. Pomembno je vzpostaviti aktivni dialog med državo, delodajalci in državljani ter skupaj iskati rešitve, ki bodo spodbujale odgovoren odnos do zdravja.
Načelo zmanjševanja škodljivosti, znano tudi kot princip harm reduction, v nekaterih državah v EU uspešno deluje na področju obvladovanja neprenosljivih kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, kajenje in pretirano izpostavljanje soncu. Ta pristop ne zagovarja le odprave škodljivih navad, temveč spodbuja uporabo alternativnih, znanstveno dokazanih pristopov ali alternativnih izdelkov, ki nadomeščajo škodljive navade.
Zdravstvo v kritičnih situacijah
Pričakovanja vseh deležnikov zdravstvenega sistema – od bolnikov, izvajalcev storitev do plačnikov – so upravičeno vedno višja. Pozornost ne sme biti usmerjena samo na število opravljenih storitev, temveč tudi na njihovo učinkovitost in kakovost ter na zadovoljstvo bolnikov in zaposlenih v zdravstvu. Pandemija COVID-19 je pokazala, kako pomembna je transformacija organizacije dela in procesov v zdravstvu. Ta situacija je pokazala veliko dobre volje in požrtvovalnosti vsega medicinskega osebja, hkrati pa nam je tudi odkrila ozka grla v procesih, ki jih moramo ustrezno učinkovito obvladovati zato, da podpremo vse: zdravnike, osebje in bolnike. Pomembno je, da se zdravstveni sistem odpre za nove organizacijske pristope, tako imenovane pristope »harm reduction«, uvajanje inovacij in digitalnih orodij, ki pomagajo pri dostopnosti in učinkovitosti diagnostike ter posegov in zdravljenja.
Prihodnost medicine je zdaj
Uvajanje inovacij v zdravstvu
Pri uvajanju inovacij in inovativnih modelov (HTA) delovanja predlagamo vzpostavitev neodvisne skupine strokovnjakov, ki bi delovala samostojno, a v soglasju z Ministrstvom za zdravje Republike Slovenije, Slovenskim društvom medicinskih informatikov (SDMI) in Agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ter se bo povezovala v mednarodno mrežo agencij HTA.
Digitalizacija zdravstva
V situaciji, povezani s COVID-19, smo spoznali, kako pomembno je bolnikom omogočati dostop do njihovih zdravstvenih podatkov (npr. prek mobilnih naprav/tablic) s potrebnimi nasveti za hitrejšo ozdravitev, kontrolo in sploh dostopnost. Digitalne informacijske tehnologije zagotavljajo povečanje učinkovitosti in kakovosti z boljšo integracijo vseh virov zdravljenja in nege bolnika. Omogočajo izvedbo e-zdravja, online informacije, management bolezni, oddaljeno spremljanje in nadzor, storitve telemedicine ter s tem povečujejo doseg omejenih zdravstvenih virov in znanja. S pomočjo umetne inteligence so odločitve zdravnikov pri diagnostiki in zdravljenju kvalitetnejše in podprte z dejstvi, njihovo delo pa je učinkovitejše. S hitrejšo in varnejšo obravnavo bolnikov ustvarjajo boljše kapacitete zaradi učinkovitejših procesov in ohranjajo nadzor nad stroški. Telemedicina je pomemben komplementaren sistem, ki omogoča dostop do ustreznih in pravočasnih informacij za zagotavljanje optimalne oskrbe.
Personalizirana medicina
Personalizirana medicina je koncept prave oskrbe za pravega bolnika ob pravem času. Ta koncept gradi na paradigmi, ki se odmika od pristopa, da eno zdravljenje ustreza vsem. Tradicionalno personalizirana medicina pomeni diagnostične metode, s katerimi prepoznamo značilnosti bolezni pri posameznem bolniku in na drugi strani tarčna zdravila, ki usmerjeno delujejo na prepoznane spremembe na nivoju molekularnih značilnosti posameznika in si na tak način zagotovijo boljše rezultate za posameznega bolnika. Z zbiranjem, napredno analitiko in povezovanjem zdravstvenih podatkov, razvojem digitalnih orodij, ki povezujejo bolnika in zdravnika, omogočimo optimalno izbiro zdravljenja posameznika, spremljanje posameznikove bolezni in prilaganje zdravljenja za optimalne rezultate.
Članice in člani komisije
Kdo so članice in člani komisije
Oglejte si celotni seznam članic in članov komisije.
Pridružite se AmCham Komisiji za zdravstvo in kakovost bivanja
Za vsa vprašanja, povezana z delom komisije, je na voljo koordinatorka komisije Vida Dolenc Pogačnik, naša direktorica operative in vodja mednarodnega sodelovanja.
Vida Dolenc Pogačnik
direktorica operative in mednarodnega sodelovanja