AmCham Komisija za zdravstvo in kakovost bivanja si prizadeva za vzdržen, solidaren, kakovosten in dostopen zdravstveni sistem, v središču katerega je človek.
Ključna področja dela komisije
Zdrava družba kot temelj družbenogospodarskega razvoja Slovenije
Zdrava družba predstavlja eno ključnih naložb v dolgoročni družbenogospodarski
razvoj Slovenije. Za doseganje vzdržnega, pravičnega, kakovostnega
in dostopnega zdravstvenega sistema je pomembno tudi strateško spodbujanje
in uvajanje inovacij. Zdravstvo je dolgoročna naložba v gospodarsko rast in
družbeno blaginjo, ne zgolj strošek.
Tako kot številne države z univerzalnim zdravstvenim sistemom se tudi Slovenija
sooča s kompleksnimi izzivi. Izstopajo staranje prebivalstva, porast kroničnih
bolezni, naraščajoči stroški zdravstvene oskrbe, počasnejša gospodarska rast ter
čakalne vrste in omejen dostop pacientov do zdravstvenih storitev in inovativnih
metod zdravljenja. Obstoječi modeli financiranja in organizacije zdravstvenih
sistemov se vse pogosteje izkazujejo kot neučinkoviti, saj ne zagotavljajo
optimalnih izidov za paciente niti ne omogočajo učinkovite rabe razpoložljivih
virov.
Odporen in učinkovit zdravstveni sistem je ključni pogoj za konkurenčno in
produktivno družbo in gospodarstvo. Dokazano je, da vlaganja v zdravstvene
inovacije, od preventive in zgodnjega odkrivanja bolezni do naprednih
terapij, ustvarjajo merljive družbene in ekonomske učinke. Ti se kažejo v
višji produktivnosti delovne sile, manjšem obsegu bolniških odsotnosti ter
dolgoročno tudi v višji ravni bruto domačega proizvoda. Nasprotno pa zamude
pri dostopu do sodobnih zdravstvenih storitev dolgoročno vodijo v višje stroške
za državo in gospodarstvo, saj se podaljšajo bolniške odsotnosti, zmanjšujeta se
delovna zmožnost in kakovost življenja, pojavijo pa se tudi prezgodnji izstopi
s trga dela.
Za učinkovito soočanje s temi izzivi Komisija za zdravstvo in kakovost bivanja
zagovarja celovit in večplasten pristop, ki nadgrajuje obstoječe prednosti sistema
ter ga usmerja v dolgoročno stabilnost in uspešnost.
Ključni ukrepi vključujejo naslednja področja:
• zdravstveno oskrbo, usmerjeno v vrednost in izide za paciente
• izboljšan dostop do zgodnjega odkrivanja bolezni, diagnostike in naprednih
terapij,
• razvoj podatkovno podprtega zdravstva ob uporabi digitalnih tehnologij za
izboljšanje procesov,
• ohranjanje visoke kakovosti zdravstvenih storitev z javno-zasebnimi
partnerstvi,
• krepitev upravljanja in optimalno koriščenje kapacitet v javnih zdravstvenih
ustanovah,
• zagotavljanje trajnostnega financiranja zdravstvenega sistema in
sistematično merjenje učinkov,
• spodbujanje kulture zdravja ter opolnomočenje posameznikov za aktivno
skrb za lastno zdravje.
Zdravstvena oskrba, usmerjena v vrednost in izide za paciente
Zdravstvena oskrba, usmerjena v vrednost (angl. value-based healthcare –
VBHC), temelji na doseganju zdravstvenih izidov, ki so za paciente dejansko
pomembni, in to skozi celoten cikel obravnave, od postavitve diagnoze in
zdravljenja do rehabilitacije. Temeljni cilj takšnega pristopa je ustvarjanje kar
največje vrednosti za pacienta. Namesto da bi se sistem osredotočal zlasti na
količino opravljenih storitev (število posegov, obravnav ali hospitalizacij), daje
prednost doseganju najboljših zdravstvenih izidov ob racionalni porabi sredstev.
Ključni pogoji za uvedbo tega modela so sistematično zbiranje, povezovanje
in analiza podatkov, vključno s kazalniki, o katerih poročajo pacienti (angl.
patient-reported outcome measures – PROMs), ter kliničnimi podatki. Takšen
pristop omogoča postopno uvajanje modelov financiranja, ki temeljijo na
doseženih rezultatih zdravljenja, ne zgolj na obsegu izvedenih storitev. Hkrati
spodbuja standardizirano spremljanje kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe,
Komisija za zdravstvo in kakovost bivanja
kar predstavlja temelj za večjo učinkovitost sistema, boljšo podporo pacientom
ter dolgoročni razvoj zdravstvenega sistema.
Slovenija je na tem področju že naredila prve korake z uvajanjem kazalnikov
uspešnosti in kakovosti. Pomemben napredek predstavlja tudi projekt PROMs
pod okriljem Ministrstva za zdravje, vendar ti pristopi še niso v celoti
vključeni v vsakodnevno klinično prakso. Za resnično implementacijo modela,
usmerjenega v vrednost, je nujno, da se podatki o uspešnosti izvajalcev in
analize rezultatov zdravljenja sistematično obdelujejo ter postanejo dostopni
vsem ključnim deležnikom. Transparentnost podatkov je pogoj za odgovorno
odločanje zdravstvenih izvajalcev, pacientov, oblikovalcev politik in plačnikov.
Celovita uvedba modela zdravstvene oskrbe, usmerjene v vrednost, zato
predstavlja pomembno priložnost za povečanje učinkovitosti, večjo vzdržnost
sistema ter dolgoročno izboljšanje izidov zdravljenja v Sloveniji.
Izboljšanje dostopa do zgodnjega odkrivanja, diagnostike in naprednih terapij
Izboljšanje zdravstvenih izidov ter, kjer je mogoče, preprečevanje razvoja bolezni
sta neposredno povezana s pravočasnim odkrivanjem, natančno diagnostiko in
učinkovitim zdravljenjem. Posebno pozornost je treba nameniti zagotavljanju
dostopnosti naprednih zdravil in sodobnih terapevtskih pristopov.
Slovenija na tem področju zaostaja za številnimi evropskimi državami. Le
približno polovica zdravil, ki so bila v zadnjih treh letih odobrena na ravni
Evropske unije (EU), je dejansko dostopna slovenskim pacientom. Čeprav
je ta delež nekoliko nad povprečjem EU po kazalniku W.A.I.T (Waiting to
Access Innovative Therapies), je bistveno nižji od Nemčije, kjer je dostopnost
skoraj 96-odstotna. Poleg tega postopek uvrstitve novega zdravila na seznam
v Sloveniji v povprečju traja 610 dni, kar presega evropsko povprečje, zato
bistveno zaostajamo za hitrejšimi sistemi.
Pravočasen dostop do inovativnih in učinkovitejših terapij, vključno z
izboljšanimi načini aplikacije zdravil, je ključen za učinkovito obvladovanje
bolezni, skrajševanje bolniških odsotnosti ter zmanjševanje širših družbenih in
gospodarskih bremen.
Zato zagovarjamo razvoj zdravstvenega ekosistema, v katerem vsi ključni
deležniki aktivno sodelujejo pri:
• krepitvi programov zgodnjega odkrivanja in diagnostičnih zmogljivosti,
• odpravi administrativnih ovir pri izvajanju kliničnih raziskav in registraciji
naprednih terapij,
• zagotavljanju hitrega, preglednega in predvidljivega dostopa pacientov do
inovativnih zdravljenj.
Takšne sistemske spremembe so nujne za izboljšanje zdravstvenih izidov za
paciente ter hkrati za krepitev dolgoročne gospodarske odpornosti Slovenije.
Podatkovno podprto zdravstvo in optimizacija procesov z uporabo digitalnih tehnologij
Zdravstveni sistem, ki temelji na sistematični uporabi podatkov ter sodobnih
digitalnih rešitvah, prinaša pomembne koristi vsem deležnikom in omogoča:
(a) večjo dostopnost in višjo kakovost zdravstvene oskrbe,
(b) učinkovitejše upravljanje virov in zniževanje stroškov,
(c) večjo transparentnost ter boljšo varnost in zaščito podatkov,
(d) hitrejšo in natančnejšo diagnostiko ter razvoj personaliziranih pristopov k
zdravljenju.
Večja dostopnost in kakovost zdravstvene oskrbe
Digitalizacija izboljšuje komunikacijo med pacienti in zdravstvenimi delavci ter
poenostavlja dostop do storitev. Razvoj telemedicine in drugih digitalnih orodij
omogoča hitrejšo obravnavo, zmanjšuje administrativne ovire ter povečuje
odzivnost sistema, zlasti za paciente z oddaljenih ali slabše dostopnih območij.
Učinkovitejše upravljanje virov in zniževanje stroškov
Optimizacija procesov z uporabo digitalnih rešitev zmanjša čas, namenjen
ročnemu vnosu podatkov in administrativnim opravilom. Povezani informacijski
sistemi omogočajo boljše upravljanje zalog, učinkovitejše spremljanje pacientov
ter kakovostnejše načrtovanje dela in kapacitet. Z vzpostavljenim centraliziranim
in interoperabilnim shranjevanjem podatkov imajo zdravstveni delavci dostop
do relevantnih informacij vzdolž celotne poti obravnave pacienta. S tem se
zmanjšuje podvajanje storitev, izboljšuje koordinacija in prihrani dragocen čas.
Varnost in zaščita podatkov
Sodobni elektronski sistemi zmanjšujejo tveganje izgube ali zlorabe
dokumentacije ter omogočajo nadzorovano in varno uporabo zdravstvenih
podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov. Ustrezna digitalna
infrastruktura je temelj zaupanja pacientov in stabilnosti sistema.
Hitrejša diagnostika in personalizirani pristopi k zdravljenju
Ustrezno zbrani, povezani in analizirani zdravstveni podatki so temelj razvoja
prilagojenih poti zdravljenja ter podpirajo hitrejše in natančnejše postavljanje
diagnoz. Hkrati pacientom omogočajo aktivnejšo vlogo pri obravnavi, saj lahko
v realnem času posedujejo informacije o svojem zdravstvenem stanju in odzivu
na terapijo.
Digitalne tehnologije danes niso več zgolj razvojna priložnost, temveč nujen
pogoj za celovito preobrazbo slovenskega zdravstvenega sistema. Krepitev
podatkovno podprtega odločanja, razvoj telemedicine ter uvajanje pilotnih projektov, kot so modeli digitalnih bolnišnic, lahko zdravstveni sistem naredijo
bolj pregleden, prožen, učinkovit in dostopen.
To predstavlja ključen korak k dolgoročno vzdržnemu in sodobnemu
zdravstvenemu varstvu.
Ohranjanje kakovosti zdravstvene oskrbe s smiselnim javno-zasebnim povezovanjem
Ob aktualnih razpravah o Zakonu o zdravstveni dejavnosti je ključno poudariti, da
podpiramo javni zdravstveni sistem, ki ima pomembne družbene in gospodarske
učinke. Učinkovito upravljanje sistema zahteva preseganje poenostavljenega
deljenja na javno in zasebno ter osredotočanje na vzdržne modele financiranja
in enotne, visoke standarde kakovosti.
Javno zdravstvo ni opredeljeno z lastništvom infrastrukture, temveč z
univerzalnostjo in solidarnostjo financiranja. Javna mreža mora delovati kot
povezan ekosistem, v katerem javni zavodi in zasebni koncesionarji delujejo
pod enakimi kliničnimi standardi ter v okviru enotnih pravil varstva pravic
pacientov. Ključno merilo uspešnosti mora biti vrednost, ki jo sistem ustvarja za
pacienta, v smislu kakovosti, dostopnosti in pravočasnosti obravnave, ne glede
na pravnoorganizacijsko obliko izvajalca.
Za dolgoročno vzdržnost sistema je potrebna tudi strukturna prilagoditev
modela financiranja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Plačilni modeli morajo odražati realne stroškovne strukture, vključno z
dejanskimi cenami medicinskih materialov in dela na evropskem trgu, ter
upoštevati učinkovitost in uspešnost izvajalcev.
Cenovni sistemi morajo biti premišljeno prilagojeni ter spodbujati uvajanje
sodobnih organizacijskih in strokovnih pristopov. Usklajeni naj bodo z merili
povprečne učinkovitosti, pri čemer naj učinkovitim izvajalcem omogočajo
razvoj in reinvestiranje, hkrati pa ustvarjajo jasne spodbude za modernizacijo in
izboljšanje poslovne učinkovitosti pri manj uspešnih organizacijah.
Pri tem je treba sistematično upoštevati tudi kakovost zdravstvenih izidov.
Za preprečevanje nadaljnjega odhajanja kadrov iz državnih zdravstvenih
ustanov je nujna prenova togih in zastarelih plačnih sistemov. Po neuspelem
poskusu omejitve dvojne prakse v letu 2025 bi morala biti pozornost usmerjena
v krepitev konkurenčnosti državnih zdravstvenih institucij kot delodajalcev.
Večja fleksibilnost pri nagrajevanju bi omogočila uvedbo spodbud, vezanih
na uspešnost in rezultate, primerljivih s praksami v zasebnem sektorju, ter
prispevala k ohranjanju vrhunskih strokovnjakov v javnem sistemu.
Krepitev upravljanja in zmogljivosti javnih institucij
Obstoječi pravni in organizacijski okviri pogosto prekomerno omejujejo javne
zdravstvene zavode ter zmanjšujejo njihovo sposobnost uvajanja sodobnih
modelov upravljanja in inoviranja, potrebnih za zagotavljanje optimalne oskrbe
pacientov.
Modernizacija sistema zato zahteva strukturne spremembe, ki bi vodstvom
zdravstvenih ustanov omogočile večjo upravljavsko avtonomijo, ob hkratni
uvedbi strokovno usposobljenih nadzornih organov z jasno opredeljenimi
pristojnostmi in odgovornostjo. Tak premik mora temeljiti na visoko
usposobljenem vodstvu, sposobnem usmerjati digitalno preobrazbo ter izvajati
strateške spremembe.
Organizacijska odličnost temelji na transparentnosti in odločanju na podlagi
podatkov. Uvedba odpornih sistemov zagotavljanja kakovosti in sistematično
spremljanje stroškov bi omogočila primerjalno vrednotenje uspešnosti in
izboljšala učinkovitost ter prilagajanje pričakovanjem pacientov in plačnikov.
Takšne prakse, ki so v številnih evropskih zdravstvenih sistemih že standard,
predstavljajo osnovo za premišljeno in z dejstvi podprto odločanje na nacionalni
ravni.
Vzdržen razvoj zahteva tudi okrepljene naložbe v človeški kapital. Organizacijo
dela je treba optimizirati s sodobnim usposabljanjem vodstev ter razvojem
kompetenc vodenja, hkrati pa spremeniti sisteme nagrajevanja tako, da bodo
spodbujali učinkovitost, kakovost in merljive rezultate.
Z usklajevanjem spodbud z jasno opredeljenimi cilji uspešnosti lahko zdravstveni
sistem postane bolj odziven, učinkovit in odporen ter zagotavlja visoko raven
solidarne in kakovostne oskrbe za vse paciente.
Vzdržno financiranje zdravstevnega sistema in merjenje učinkov
Reforma financiranja slovenskega javnega zdravstvenega sistema je nujna
prednostna naloga, ki je neposredno povezana z dostopnostjo zdravstvene
oskrbe in dolgoročno vzdržnostjo sistema. Sprememba Zakona o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-T), s katero je bilo dopolnilno
zdravstveno zavarovanje nadomeščeno z obveznim zdravstvenim prispevkom,
ni predstavljala celovite strukturne reforme financiranja zdravstva.
Leta 2024 je Slovenija za zdravstvo namenila 9,9 % BDP, kar je primerljivo s
povprečjem EU in odraža fiskalno zavezanost področju. Vendar zaradi nižje
absolutne ravni BDP izdatki na prebivalca ostajajo pod povprečjem EU in
OECD. To povzroča izzive na področjih učinkovitosti, razporejanja virov in
upravljanja sistema.
Obvezno zdravstveno zavarovanje sicer pokriva širok nabor storitev, vendar
doplačila in dodatne potrebe po kritju stroškov ostajajo. Ob demografskih
trendih, naraščajočem bremenu kroničnih in z življenjskim slogom povezanih
bolezni ter hitrem tehnološkem napredku je pričakovati nadaljnjo rast izdatkov
za zdravstvo.
Nezadostna preventiva in neobvladovanje bolezni povečujeta neposredne stroške
za zdravstvo. Posredno tudi gospodarske izgube, ki so povezane z bolniškimi
odsotnostmi, zmanjšano produktivnostjo, večjim bremenom neformalne oskrbe, prezgodnjim upokojevanjem in prezgodnjo umrljivostjo. Odprava dopolnilnega
zavarovanja, ki je po novem obvezen prispevek, ne zadostuje; potrebna je širša in
sistemska reforma financiranja.
Podpiramo razpravo o diverzifikaciji virov financiranja, ki bi dopolnjevali javna
sredstva. Ena od možnosti je razmislek o diferenciaciji pravic v okviru več t. i.
košaric pravic, financiranih z različnimi mehanizmi:
• osnovna košarica, financirana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja,
• dodatna košarica, financirana prek prostovoljnih zavarovalnih shem,
• dopolnilna košarica, podprta iz državnega proračuna.
Odločitve o razvrščanju storitev v posamezne košarice morajo temeljiti na
verodostojnih makroekonomskih analizah in ocenah dolgoročne finančne
vzdržnosti.
Premišljena uvedba dopolnilnih, nedavčnih virov financiranja lahko ohrani
načelo solidarnosti in hkrati poveča odpornost sistema. Brez reform obstaja
tveganje nadaljnje rasti neposrednih plačil iz žepa, kar bi lahko vodilo v postopno
vzpostavljanje vzporednega sistema, v katerem dostop vse bolj pogojuje finančna
zmožnost posameznika.
Zagovarjamo tudi sistematično uporabo metodologij merjenja učinkov
pri financiranju zdravstva. Analize donosnosti naložb (ROI) morajo poleg
neposrednih prihrankov v zdravstvenem proračunu upoštevati tudi širše
družbeno-gospodarske koristi, kot sta večja delovna aktivnost in produktivnost
prebivalstva. Zdravstvo kot ena največjih in strateško pomembnih dejavnosti v
državi ne sme biti obravnavano zgolj kot strošek, temveč kot dolgoročna naložba
v družbeni in gospodarski razvoj.
Dodatno spodbujamo razmislek o javno-zasebnih partnerstvih (JZP) kot
dopolnilnem instrumentu trajnostnega investiranja v zdravstvo. Takšni modeli lahko omogočijo skupno financiranje sodobne infrastrukture in napredne
medicinske opreme prek dolgoročnega sodelovanja na področju načrtovanja,
gradnje, financiranja in upravljanja. Mednarodne izkušnje kažejo, da so projekti
uspešni tam, kjer so tveganja ustrezno razdeljena in so upravljavski okviri jasni.
Sodobno zdravstvo vse bolj zahteva interdisciplinarna znanja. Velike inovacije
ne temeljijo le na klinični odličnosti, temveč tudi na kompetencah na področjih
investicijskega upravljanja, nabavnih procesov in operativne učinkovitosti.
Te zmogljivosti so v tradicionalnih državnih strukturah pogosto omejene.
Skrbno zasnovani modeli javno-zasebnega sodelovanja lahko zato predstavljajo
učinkovit način povezovanja medicinskega znanja z naprednimi upravljavskimi
in finančnimi kapacitetami ob hkratnem ohranjanju javnega nadzora in načel
solidarnosti.
Spodbujanje kulture zdravja in opolnomočenje posameznikov
Spodbujanje kulture zdravja ter krepitev odgovornosti posameznikov za
lastno zdravje in dobro počutje sta ključna pogoja za dolgoročno uspešno in
stabilno družbo. Aktivno vključevanje prebivalcev v skrb za lastno zdravje,
v tesnem sodelovanju z javnozdravstvenimi preventivnimi programi, je eden
najučinkovitejših načinov za zmanjševanje prezgodnje umrljivosti. V EU je
namreč velik delež prezgodnjih smrti še vedno povezan s pomanjkljivo ali
prepozno preventivo.
Slovenija na tem področju že dokazuje, da je mogoče doseči odlične rezultate.
Nacionalni presejalni programi Svit, Zora in Dora predstavljajo primer dobre
prakse, ki uspešno povezuje sistemsko organizirano preventivo z aktivnim
vključevanjem posameznika. Z zagotavljanjem dostopnih in kakovostnih
presejalnih pregledov za raka debelega črevesa in danke, materničnega vratu
ter dojk je Slovenija vzpostavila učinkovit model zgodnjega odkrivanja bolezni.
Ti programi predstavljajo pomembno izhodišče za prehod od pasivne vloge posameznika k aktivnemu sodelovanju pri zdravstvenih odločitvah.
Vzpostavljanje kulture zdravja pa zahteva tudi uravnotežen odnos med
odgovornostjo posameznika in podporo sistema. Eden od aktualnih izzivov
je razprava o podaljšanju obdobja nadomestila za bolniško odsotnost, ki ga
krije delodajalec, na 30 dni. Takšni predlogi pogosto naletijo na zadržke v
gospodarstvu, saj lahko predstavljajo dodatno finančno breme.
Zato je ključno vzpostaviti konstruktiven dialog med državo, delodajalci in
državljani. Cilj mora biti iskanje rešitev, ki spodbujajo odgovoren odnos do
zdravja, obenem pa ohranjajo stabilnost in konkurenčnost gospodarstva.
Pomemben dopolnilni pristop predstavlja tudi načelo zmanjševanja škode (angl.
harm reduction), ki se v številnih državah EU že uporablja pri obvladovanju
nenalezljivih kroničnih bolezni, povezanih z življenjskim slogom, kot so
sladkorna bolezen, kajenje in prekomerna izpostavljenost soncu. Namesto
zgolj absolutnih prepovedi ta pristop spodbuja uporabo znanstveno utemeljenih
alternativ in postopnih sprememb vedenja, ki zmanjšujejo tveganja za zdravje.
S povezovanjem uspešnih presejalnih programov ter pragmatičnih strategij
zmanjševanja škode lahko Slovenija dodatno okrepi odpornost družbe in dvigne
raven zdravstvene ozaveščenosti.
Slovenija lahko vzpostavi odporen, vzdržen in na pacienta osredotočen
zdravstveni sistem, če bo zdravstvene stroške obravnavala kot strateško
družbeno-gospodarsko naložbo, sistematično spodbujala inovacije, izvajala
premišljene strukturne reforme ter krepila odgovornost posameznika za lastno
zdravje.
Tak pristop omogoča visokokakovostno, dostopno in solidarno zdravstveno
varstvo za vse prebivalce ter prispeva k bolj zdravi, produktivni in dolgoročno
uspešni družbi.
Zdravstvo v kritičnih situacijah
Pričakovanja vseh deležnikov zdravstvenega sistema – od bolnikov, izvajalcev storitev do plačnikov – so upravičeno vedno višja. Pozornost ne sme biti usmerjena samo na število opravljenih storitev, temveč tudi na njihovo učinkovitost in kakovost ter na zadovoljstvo bolnikov in zaposlenih v zdravstvu. Pandemija COVID-19 je pokazala, kako pomembna je transformacija organizacije dela in procesov v zdravstvu. Ta situacija je pokazala veliko dobre volje in požrtvovalnosti vsega medicinskega osebja, hkrati pa nam je tudi odkrila ozka grla v procesih, ki jih moramo ustrezno učinkovito obvladovati zato, da podpremo vse: zdravnike, osebje in bolnike. Pomembno je, da se zdravstveni sistem odpre za nove organizacijske pristope, tako imenovane pristope »harm reduction«, uvajanje inovacij in digitalnih orodij, ki pomagajo pri dostopnosti in učinkovitosti diagnostike ter posegov in zdravljenja.
Prihodnost medicine je zdaj
Uvajanje inovacij v zdravstvu
Pri uvajanju inovacij in inovativnih modelov (HTA) delovanja predlagamo vzpostavitev neodvisne skupine strokovnjakov, ki bi delovala samostojno, a v soglasju z Ministrstvom za zdravje Republike Slovenije, Slovenskim društvom medicinskih informatikov (SDMI) in Agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ter se bo povezovala v mednarodno mrežo agencij HTA.
Digitalizacija zdravstva
V situaciji, povezani s COVID-19, smo spoznali, kako pomembno je bolnikom omogočati dostop do njihovih zdravstvenih podatkov (npr. prek mobilnih naprav/tablic) s potrebnimi nasveti za hitrejšo ozdravitev, kontrolo in sploh dostopnost. Digitalne informacijske tehnologije zagotavljajo povečanje učinkovitosti in kakovosti z boljšo integracijo vseh virov zdravljenja in nege bolnika. Omogočajo izvedbo e-zdravja, online informacije, management bolezni, oddaljeno spremljanje in nadzor, storitve telemedicine ter s tem povečujejo doseg omejenih zdravstvenih virov in znanja. S pomočjo umetne inteligence so odločitve zdravnikov pri diagnostiki in zdravljenju kvalitetnejše in podprte z dejstvi, njihovo delo pa je učinkovitejše. S hitrejšo in varnejšo obravnavo bolnikov ustvarjajo boljše kapacitete zaradi učinkovitejših procesov in ohranjajo nadzor nad stroški. Telemedicina je pomemben komplementaren sistem, ki omogoča dostop do ustreznih in pravočasnih informacij za zagotavljanje optimalne oskrbe.
Personalizirana medicina
Personalizirana medicina je koncept prave oskrbe za pravega bolnika ob pravem času. Ta koncept gradi na paradigmi, ki se odmika od pristopa, da eno zdravljenje ustreza vsem. Tradicionalno personalizirana medicina pomeni diagnostične metode, s katerimi prepoznamo značilnosti bolezni pri posameznem bolniku in na drugi strani tarčna zdravila, ki usmerjeno delujejo na prepoznane spremembe na nivoju molekularnih značilnosti posameznika in si na tak način zagotovijo boljše rezultate za posameznega bolnika. Z zbiranjem, napredno analitiko in povezovanjem zdravstvenih podatkov, razvojem digitalnih orodij, ki povezujejo bolnika in zdravnika, omogočimo optimalno izbiro zdravljenja posameznika, spremljanje posameznikove bolezni in prilaganje zdravljenja za optimalne rezultate.
Članice in člani komisije
Kdo so članice in člani komisije
Oglejte si celotni seznam članic in članov komisije.
Pridružite se AmCham Komisiji za zdravstvo in kakovost bivanja
Za vsa vprašanja, povezana z delom komisije, je na voljo koordinatorka komisije Vida Dolenc Pogačnik, naša direktorica operative in vodja mednarodnega sodelovanja.
Vida Dolenc Pogačnik
direktorica operative in mednarodnega sodelovanja