V digitalni dobi poudarjamo ključno vlogo človeka in njegove pripravljenosti na spremembe, njegovo razumevanje tehnologije ter opolnomočenje za uporabo le-te v kreativne namene. Od izzivov informacijske in kibernetske varnosti do umetne inteligence in pomena podatkov, brez temeljnega znanja t. i. digitalnega jezika ne bomo snovalci svoje prihodnosti, ampak le njeni sledilci.
AmCham Komisija pripravljeni na prihodnost
Ključna področja dela komisije
Življenje v digitalni dobi
V dobi, ki jo opredeljuje digitalna tehnologija, AmCham Komisija pripravljeni na prihodnost poudarja pomembnost tehnologije, ki koristi človeku, družbi in gospodarstvu, razvijanje algoritmičnega razmišljanja in kreativno uporabo tehnologije.
Ker se naša življenja vedno bolj prepletajo s prebojnimi tehnologijami, kot je, na primer, umetna inteligenca, je ključno, da se odmaknemo od zgolj uporabe tehnologije in poskrbimo za razumevanje njenega vpliva na posameznika in družbo. Komisija zato poudarja nujnost stalnega izobraževanja in digitalne pismenosti med vsemi starostnimi skupinami. Poleg tega komisija izpostavlja nezamenljivo vlogo človeških lastnosti, kot sta empatija in kreativnost, pri reševanju kompleksnih problemov in spodbujanju inovacij. Etika ima ključno vlogo; tako komisija poziva k odgovorni uporabi tehnologije, etičnemu ravnanju s podatki in uporabi tehnologije za blaginjo družbe.
"Digitalni jezik" kot eno od temeljnih znanj mladih in nujna uvedba obveznega predmeta
Predlagamo uvedbo obveznega predmeta »digitalni jezik«, ki pokriva vsebine računalništva in informatike, v osnovno (od 5. do 9. razreda) in srednjo šolo.
Skupina RINOS je že leta 2016 pripravila akcijski načrt uvajanja predmeta RIN – računalništvo in informatika in izobraževanja učiteljev ter predvidela tudi vzporedno uvedbo digitalnih kompetenc v vse ostale predmete. Predlagamo, da se predmet imenuje »digitalni jezik« (drugi oziroma tretji tuji jezik), saj s tem zajamemo celotno vsebino predmeta, ki ne vključuje le temeljnih znanj računalništva, razvoja abstraktnega mišljenja in algoritmičnega razmišljanja, ampak tudi komunikacije sedanjosti in prihodnosti v digitalni dobi, v kateri živimo. Znanje »digitalnega jezika« ni uporabno le na področju informatike, ampak sega vse od umetniškega ustvarjanja (likovna dela, glasba, video), do uporabe sodobnih orodij, kot so, na primer, enostavni program, računalniški oblak ali generativna umetna inteligenca, ki poenostavljajo življenje na številnih (multidisciplinarnih) področjih človekovega bivanja, razumevanja in informiranega odločanja. Pravzaprav ni področja, kjer temeljno znanje računalništva ni in ne bo potrebno in nujno.
Razvoj le digitalnih kompetenc ni dovolj, če želimo, da bodo naši mladi (digitalno) prihodnost – enakovredno z drugimi narodi – tudi sooblikovali. Čeprav gre za eno ključnih znanj za vseživljenjsko “učenje,” brez razumevanja principov delovanja digitalne tehnologije ter njene učinkovite in etične rabe mladi ne bodo opremljeni s ključnimi znanji za uspešno delovanje v digitalni dobi. Vključitev digitalnega jezika kot tujega jezika v vse faze izobraževanja omogoča učencem in dijakom ne samo usvojitev temeljnih konceptov računalništva, pač pa tudi reševanje vsakodnevnih problemov s pomočjo računalniškega (logičnega) mišljenja, ki je kreativno, abstraktno, strukturno in kritično. »Zgodnje poznavanje znanstvenih principov je potrebno za pripravo državljanov na to, da so sposobni sprejemati informirane odločitve o svoji prihodnosti.« (RINOS: 15)
Kibernetska odpornost in informacijska varnost
V dobi, ki jo obvladujejo informacijski sistemi, AmCham Komisija pripravljeni na prihodnost poudarja naraščajočo pomembnost kibernetske varnosti pri varovanju družbene blaginje. Ob upoštevanju strateških okvirov, opredeljenih v Nacionalni varnostni strategiji Republike Slovenije in Strategiji kibernetske varnosti EU, se komisija povezuje s skupnim ciljem vzpostavitve močnega sistema zagotavljanja kibernetske varnosti. Poudarjajoč ključne podcilje, od krepitve regulative do spodbujanja mednarodnega sodelovanja, komisija priznava ključno vlogo iniciativ EU, vključno z direktivo NIS 2, programom Digitalna Evropa in okrepljenim položajem ENISA. Predlagani akt o kibernetski odpornosti, akt o kibernetski varnosti in akt o kibernetski solidarnosti so primeri zavezanosti EU h krepitvi obrambe pred razvijajočimi se kibernetskimi grožnjami.
Komisija pripravljeni na prihodnost ostaja odločna v svojem zagovarjanju ukrepov, ki niso namenjeni le zagotavljanju naše digitalne prihodnosti, temveč tudi prispevanju k blaginji in varnosti naše povezane družbe.
Eden od pomembnih ciljev komisije na področju informacijske in kibernetske varnosti je tudi ozaveščanje o zakonodaji, med katero izpostavljamo NIS 2 direktivo, ki zahteva prenos v nacionalno zakonodajo do 17. oktobra 2024. Omenjena direktiva si v luči neprestanega naraščanja števila kibernetskih napadov, ki povzročajo znatno gospodarsko škodo, prizadeva dvigniti skupno raven kibernetske varnosti po Evropski uniji.
Omeniti velja tudi CRA oziroma akt o kibernetski odpornosti, ki bo stopil v veljavo letos in katerega namen je dvigniti raven obvladovanja ranljivosti pri razvoju in uporabi tehničnih rešitev v poslovanju in vsakodnevnem življenju.
Umetna inteligenca
V AmCham Komisiji pripravljeni na prihodnost odločno zagovarjamo odločen, premišljen in vesten pristop k integraciji umetne inteligence (UI) v naš družbeni okvir. Ker se UI razvija, je nujno, da se posamezniki, podjetja in vlada aktivno vključujejo v regulativne okvire, vzdržujejo etične vidike ter načrtujejo prihodnost. UI ponuja priložnost za gospodarsko rast, inovacije in družbeni napredek, kjer lahko Slovenija enakovredno tekmuje z drugimi razvitimi narodi, vendar je ključno, da se za zagotovitev odgovornega in trajnostnega razvoja UI vzpostavi robusten – inovacijam pozitivno naravnan – regulativni okvir in upoštevajo etična načela. Regulativni okvir EU za UI temelji na prepričanju, da mora UI služiti interesom človeštva in spoštovati temeljne pravice. Predlagani Zakon o UI si prizadeva za harmoniziran pristop k UI med državami članicami, razvrščanje aplikacij UI v visoko tvegane in nizko tvegane kategorije. Visoko tvegane aplikacije UI so podvržene strogim zahtevam, vključno z ocenami skladnosti, standardi kakovosti podatkov in ukrepi transparentnosti. AmCham Komisija pripravljeni na prihodnost podpira prizadevanja EU za doseganje ravnotežja med spodbujanjem inovacij in zagotavljanjem odgovorne uporabe UI. Pozitivni zakonodajni okvir skupaj z ustrezno naslovljenimi etičnimi vidiki je ključnega pomena pri razvoju in implementaciji sistemov – zagonskih podjetij, inovativnih storitev in produktov – UI. Komisija zagovarja proaktivni pristop k etični UI, ki poudarja transparentnost, odgovornost in ima cilj koristiti družbi. Sodelovanje med podjetji, akademsko sfero in civilno družbo je primerno okolje za vzpostavitev etičnih smernic, ki odražajo družbene vrednote in norme. Umetna inteligenca ni le nov izziv, ki ga je treba nasloviti, ampak tudi dragocena priložnost, ki jo je treba spremeniti v prednost za slovenski inovacijski ekosistem. EU priznava, da je v soočenju s tehnološko revolucijo, ki jo prinaša UI, regulacija sama nezadostna – potrebna je boljša podpora inovacijam. Komisija bo spodbujala ta dvojni – pozitivni – pristop, ki uravnava regulacijo in spodbuja inovacije, je ključen za usmerjanje kompleksnosti integracije UI ter zagotavljanje trajnostnega razvoja, ki koristi družbi kot celoti.
Brošura 18 ukrepov za več IKT strokovnjakov
Članice in člani komisije
Kdo so članice in člani komisije
Oglejte si celotni seznam članic in članov komisije.
Pridružite se AmCham Komisiji pripravljeni na prihodnost
Za vsa vprašanja, povezana z delom komisije, je na voljo koordinatorka komisije Vida Dolenc Pogačnik, naša direktorica operative in vodja mednarodnega sodelovanja.
Vida Dolenc Pogačnik
direktorica operative in mednarodnega sodelovanja