Komisija Pripravljeni na prihodnost poudarja ključno vlogo človeka ter njegovo pripravljenost na spremembe, razumevanje tehnologije in opolnomočenje za njeno ustvarjalno uporabo. Od izzivov informacijske in kibernetske varnosti do umetne inteligence in biotehnologije ter pomena podatkov – brez temeljnega znanja t. i. digitalnega jezika ne bomo snovalci svoje prihodnosti, ampak le njeni sledilci.
AmCham Komisija Pripravljeni na prihodnost
Ključna področja dela komisije
Življenje v digitalni dobi
Slovenija se nahaja na digitalnem razpotju, kjer pasivnost ni več mogoča, če želimo kot družba napredovati in (p)ostati globalno konkurenčni. V dobi, ki jo kroji digitalna tehnologija, AmCham Komisija Pripravljeni na prihodnost poudarja pomembnost tehnologije, ki koristi človeku, družbi in gospodarstvu, razvijanje algoritmičnega razmišljanja in ustvarjalno uporabo tehnologije. Ker so naša življenja prepletena s prebojnimi tehnologijami, kot je na primer umetna inteligenca, je ključno, da se odmaknemo od zgolj uporabe tehnologije ter poskrbimo za razumevanje njenega vpliva na posameznika in družbo. V Sloveniji imamo resne vrzeli, npr. po uporabi elektronske identitete smo na samem dnu v EU, kar petina prebivalstva Slovenije namreč ne pozna elektronske identitete. Digitalna izključenost zavira napredek na številnih področjih. Čeprav se delež IKT-strokovnja kov v delovni sili povečuje, še vedno ne dosegamo povprečja EU, kar neposredno omejuje podjetja pri uvajanju naprednih tehnologij. Reševanje teh izzivov zahteva nujno vključitev vsebin RIN (računalništvo in informatika) oz. digitalnega jezika v vse ravni izobraževanja. Etika ima pri tem ključno vlogo, zato komisija poziva k odgovorni uporabi tehnologije – zlasti umetne inteligence, etičnemu ravnanju s podatki in uporabi tehnologije za blaginjo družbe.
Po drugi strani ima Slovenija zelo vidno vlogo v farmaciji in biotehnologiji, kar nakazuje nekaj ključnih podatkov. Posredno panoga zaposluje okoli 50.000 ljudi, dodana vrednost na zaposlenega v tej panogi je v Sloveniji več kot 100.000 EUR, več kot 40 % celotnega slovenskega izvoza predstavljajo zdravila. Ocena je, da panoga dosega med 6 in 8 % bruto domačega proizvoda (BDP), ta številka pa vseskozi raste. Biotehnologijo je Evropska komisija uradno razvrstila med kritične tehnologije, ki so ključne za gospodarsko varnost in strateško avtonomijo EU. Cilj je jasen: Evropa ne želi biti le laboratorij sveta, temveč tudi njegova tovarna.
Biotehnologija in umetna inteligenca
Po dolgih pripravah je Evropska komisija decembra 2025 predstavila uradni predlog Evropskega akta o biotehnologiji (EU Biotech Act).
Njegov namen je odpraviti ovire, ki so desetletja dušile evropske inovacije.
EU Biotech Act gre z roko v roki z regulacijo na področju umetne inteligence. Akt spodbuja uporabo t. i. in silico testiranj – to so računalniške simulacije in modeli umetne inteligence, ki nadomeščajo del dolgotrajnih laboratorijskih poskusov. To je točka, kjer se biotehnologija sreča z umetno inteligenco, kar omogoča:
- digitalne dvojčke (angl. digital twins): simulacije človeških celic ali organov za napovedovanje učinkov zdravil;
- pametno bioproizvodnjo: umetna inteligenca optimizira delovanje bioreaktorjev v realnem času, kar zmanjšuje odpadke in energijo.
Za Slovenijo, ki ima močno farmacevtsko jedro, so te novice izjemno pozitivne. EU Biotech Act odpira vrata slovenskim podjetjem, da postanejo del »strateških projektov skupnega evropskega pomena« (IPCEI), kar prinaša lažji dostop do evropskih sredstev in hitrejši razvoj inovativnih terapij.
Digitalni jezik kot naš novi skupni jezik prihodnosti
Slovenija vidno pada na lestvicah znanj in veščin digitalne pismenosti, zato je uvedba obveznega predmeta digitalni jezik od 1. do 9. razreda osnovne ter srednje šole nujna za ohranitev konkurenčnosti celotne družbe. Digitalni jezik moramo v izobraževalnem sistemu obravnavati kot drugi oziroma tretji tuji jezik, saj ne predstavlja le tehničnega znanja, temveč temeljno orodje za komunikacijo, kritično presojo in informirano odločanje. V večini evropskih držav je računalništvo in informatika obvezen ali izbirni predmet v osnovni in srednji šoli, ali pa so vsebine delno ali popolnoma integrirane v druge predmete. Države kot predmet v srednje šole postopoma uvajajo umetno inteligenco, saj se zavedajo hitrega razvoja in pomena ostati konkurenčen v hitro spreminjajoči se digitalni dobi. Raziskava o digitalni zrelosti mladih potrjuje alarmantno stanje, saj kar 75 % študentov meni, da so v šolah pogrešali naprednejše vsebine digitalnega opismenjevanja. Čeprav več kot 90 % mladih že uporablja orodja umetne inteligence, je nujno, da se naučijo kritičnega razmišljanja, razvijajo algoritmično mišljenje in se hkrati soočijo z etičnimi pomisleki. Naš pogled zahteva prehod od pasivnih porabnikov k aktivnim snovalcem, zato je skrajni čas, da zakonodajalci aktivirajo in zlasti vsebinsko nadgradijo akcijski načrt RINOS iz leta 2016, ki mora postati aktualen odgovor na sodobne tehnološke izzive.
Pomemben gradnik razumevanja digitalnega jezika je tudi sistemsko uvajanje programov robotike STEM v šole, kar bi mladim omogočilo spoznavanje osnov programiranja, senzorike in avtomatizacije, razvoj logičnega razmišljanja, timskega dela in reševanja problemov ter realen stik z industrijo (robotika, pametne tovarne, logistika, umetna inteligenca). Brez razumevanja načel delovanja digitalne tehnologije ter njene učinkovite in etične rabe mladi ne bodo opremljeni za uspešno delovanje v digitalni dobi.
Kibernetska odpornost, informacijska in digitalna varnost
V dobi, ki jo obvladujejo informacijski sistemi, komisija še naprej poudarja naraščajočo pomembnost kibernetske varnosti pri varovanju družbene blaginje. Ob upoštevanju strateških okvirov, komisija ostaja odločna v svojem zagovarjanju ukrepov, ki niso namenjeni zgolj zagotavljanju naše digitalne prihodnosti, temveč tudi prispevanju k blaginji in varnosti naše povezane družbe.
Eden od pomembnih ciljev komisije na področju informacijske in kibernetske varnosti je tudi ozaveščanje o zakonodaji, pri čemer izpostavljamo direktivo NIS 2, ki jo je Slovenija v nacionalno zakonodajo prenesla z novim Zakonom o informacijski varnosti (ZInfV-1). Omenjena direktiva si v luči neprestanega naraščanja števila kibernetskih napadov, ki povzročajo znatno gospodarsko škodo, prizadeva dvigniti skupno raven kibernetske varnosti in odpornosti po Evropski uniji. Komisija si bo še naprej prizadevala za ozaveščanje o pomenu kibernetske in digitalne varnosti, tako z vidika posameznika kot z vidika podjetij ter gospodarskega in širšega družbenega okolja.
Umetna inteligenca
V AmCham Komisiji Pripravljeni na prihodnost odločno zagovarjamo odločen, premišljen in vesten pristop k integraciji umetne inteligence v družbeni okvir. Ker se umetna inteligenca razvija, je nujno, da se posamezniki, podjetja in vlada aktivno vključujejo v regulativne okvire, vzdržujejo etične vidike ter načrtujejo prihodnost. Umetna inteligenca ponuja priložnost za gospodarsko rast, inovacije in družbeni napredek, kjer lahko Slovenija enakovredno tekmuje z drugimi razvitimi narodi, vendar je ključno, da se za zagotovitev odgovornega in trajnostnega razvoja umetne inteligence vzpostavi robusten – k inovacijam pozitivno naravnan – regulativni okvir, temu primerno prilagodi izobraževanje in upoštevajo etična načela.
Regulativni okvir EU za umetno inteligenco temelji na prepričanju, da mora umetna inteligenca služiti interesom človeka in celotne družbe ter spoštovati temeljne pravice. Komisija podpira prizadevanja EU za doseganje ravnovesja med spodbujanjem inovacij in zagotavljanjem odgovorne uporabe umetne inteligence. Pozitivni zakonodajni okvir skupaj z ustrezno obravnavanimi etičnimi vidiki je ključnega pomena pri razvoju in implementaciji sistemov umetne inteligence – zagonskih podjetij, inovativnih storitev in produktov. Komisija zagovarja proaktivni pristop k etični umetni inteligenci, ki poudarja transparentnost in odgovornost ter ima cilj koristiti družbi.
Umetna inteligenca ni le nov izziv, ki ga je treba razrešiti, ampak tudi dragocena priložnost, ki jo je treba spremeniti v prednost za slovenski inovacijski ekosistem. EU priznava, da je v soočenju s tehnološko revolucijo, ki jo prinaša umetna inteligenca, regulacija nezadostna – potrebna je boljša podpora inovacijam. Zato komisija zagovarja dvojni pristop: odgovorna in smiselna regulacija, ki ščiti človeka; in na drugi strani močna podpora inovacijam, ki krepijo gospodarstvo. Sodelovanje med podjetji, akademsko sfero in civilno družbo je ključno za vzpostavitev etičnih smernic, ki odražajo družbene vrednote.
Podatki kot strateška prednost in industrijski izzivi
Podatki predstavljajo neprecenljivo strateško prednost, ki pa v mnogih ključnih industrijah, kot so transport, energetika in proizvodnja, pogosto ostaja neizkoriščena zaradi globoko ukoreninjenih podatkovnih silosov. Ti silosi onemogočajo integracijo sistemov, kar v kombinaciji s pomanjkanjem analitičnih kompetenc vodi v počasno in nepopolno odločanje.
Za premostitev teh ovir Komisija Pripravljeni na prihodnost zagovarja prehod k aktivni uporabi podatkov s strukturiranim industrijskim pristopom. Ta se začne z vzpostavitvijo interoperabilnih platform in trdne podatkovne osnove, ki omogoča nemoten pretok informacij. Naslednji ključni korak je izvedba projektov preverbe koncepta (PoC), ki v varnem in nadzorovanem okolju potrdijo vrednost novih rešitev. Proces se zaključi s skaliranjem teh rešitev na raven celotnih sistemov, kar podjetjem ne prinaša le vpogleda v realnem času, temveč povratek globalne konkurenčnosti. Le s prehodom od uspešnih pilotnih projektov k njihovi široki uporabi lahko slovenska industrija v celoti izkoristi svojo podatkovno prednost in postane resnično odporna na izzive prihodnosti.
Gospodarstvo mora v tem procesu aktivno investirati v razvoj specifičnih digitalnih kompetenc zaposlenih in vzpostaviti napredne podatkovne platforme, ki bodo omogočile uporabo orodij, kot sta prediktivna analitika in generativna umetna inteligenca. Cilj teh prizadevanj je industriji omogočiti, da iz podatkov ustvari znatno večjo dodano vrednost in zagotovi odpornost na hitre tehnološke spremembe.
Bioinformatika in biotehnologija
Bioinformatika ali informatika (v širšem pomenu besede) v biologiji ravno zaradi prepleta umetne inteligence in biotehnologije postaja vedno pomembnejša. Že zdaj je jasno, da je 21. stoletje stoletje umetne inteligence in biotehnologije. Družbe, ki bodo hkrati razvijale obe področji, bodo v 21. stoletju nesporne zmagovalke v vseh pomenih besede.
Biotehnologija ni več zgolj domena laboratorijev, temveč postaja temelj nacionalne varnosti, gospodarske odpornosti in javnega zdravja. Za Slovenijo razvoj močnega biotehnološkega ekosistema ne pomeni le industrijske izbire, temveč strateško nujnost:
- Gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo: Biotehnologija je osrednji steber »biogospodarstva«, ki ustvarja delovna mesta z visoko dodano vrednostjo in privablja napredne tuje investicije.
- Strateška avtonomija: Lokalni razvoj zdravil, cepiv in trajnostnih kmetijskih rešitev zmanjšuje odvisnost od globalnih dobavnih verig in zagotavlja, da družba lahko zaščiti svoje državljane v času kriz.
- Trajnost in zeleni prehod: Biotehnologija ponuja orodja za dekarbonizacijo industrij – od biomaterialov do poljščin, ki vežejo ogljik –, s čimer usklajuje gospodarsko rast s podnebnimi cilji.
- Pospeševanje odkritij: Modeli umetne inteligence lahko v nekaj sekundah napovejo strukture beljakovin in simulirajo molekularne interakcije – ta opravila so nekoč zahtevala leta ročnega dela. To drastično skrajša čas in zniža stroške prihoda novih zdravil na trg.
- Personalizirana medicina: Sočasni razvoj umetne inteligence in biotehnologije omogoča medicino po meri posameznika. Zdravljenja so prilagojena specifičnemu genetskemu zapisu, kar povečuje njihovo učinkovitost in zmanjšuje stranske učinke.
- Podatki kot nova biologija: Ker biološki sistemi postajajo vir ogromnih količin podatkov, biologija postaja veda o podatkih. Države, ki bodo obvladale obdelavo bioloških podatkov s pomočjo umetne inteligence, bodo vodile naslednji val industrijskih inovacij, podobno kot so voditelji industrije polprevodnikov zaznamovali prejšnjo dobo.
Pravi pomen naziva Ready4DFuture se skriva na presečišču biologije in silicija. Sinergija med biotehnologijo in umetno inteligenco spreminja področje iz procesa poskusov in napak v disciplino napovednega inženiringa.
Ključno sporočilo: Družba, ki vlaga v zlitje umetne inteligence in biotehnologije, se ne pripravlja le na prihodnost, temveč aktivno načrtuje biološka in gospodarska orodja, potrebna za uspeh v njej.
Slovenija ne začenja z ničle; naša močna farmacevtska tradicija je idealna odskočna deska za preboj v vrh svetovne biotehnologije.
Slovenija ima vse pogoje – od tradicije do vrhunskega znanja –, da postane zmagovalka biotehnološkega stoletja. Potrebujemo le drzno vizijo, sinergijo z umetno inteligenco in premišljeno regulacijo, ki bo inovacijam odprla vrata.
Novi tehnološki stebri: biotehnologija, robotika in kvantne tehnologije
V okviru AmCham Komisije Pripravljeni na prihodnost podpiramo vizijo pobude Slovenia Biotech Hills, da Slovenija postane najprivlačnejša evropska destinacija za biotehnološka podjetja in talente. Znašli smo se v trenutku, ko moramo prestopiti iz faze načrtov v fazo konkretnih sistemskih ukrepov, ki bodo našo državo utrdili kot prepoznaven »biotehnološki hub«. Naša vizija temelji na močni tradiciji farmacevtske industrije, ki pa za konkurenčnost nujno potrebuje integracijo napredne robotike, biotehnologije in kvantnih tehnologij, ki so nepogrešljive za simulacije in varno obdelavo ogromnih količin občutljivih podatkov. Da bi to dosegli, moramo prednostno razrešiti ovire na področju pomanjkanja specifičnih znanj, ki združujejo digitalno logiko z naravoslovjem, ter zagotoviti stabilno in predvidljivo okolje, kjer bo razvoj (R&D) deloval kot motor gospodarstva z visoko dodano vrednostjo. Na tem področju bi bila lahko Slovenija s svojim znanjem v biotehnologiji in naraščajočim sektorjem umetne inteligence, močnim zaledjem v robotiki in prisotnostjo v kvantnih tehnologijah t. i. testna postelja (angl. sandbox) za nove rešitve, tudi take, ki jih predvideva EU Biotech Act.
Brošura 18 ukrepov za več IKT strokovnjakov
Članice in člani komisije
Kdo so članice in člani komisije
Oglejte si celotni seznam članic in članov komisije.
Pridružite se AmCham Komisiji Pripravljeni na prihodnost
Za vsa vprašanja, povezana z delom komisije, je na voljo koordinatorka komisije Vida Dolenc Pogačnik, naša direktorica operative in vodja mednarodnega sodelovanja.
Vida Dolenc Pogačnik
direktorica operative in mednarodnega sodelovanja