Tema drugega srečanja, z gostoma gospo Alešo Kandus Benčina, predsednico uprave Medex in gospodom Tomažem Lovšetom, lastnikom Diners Club Slovenija in Italija ter predsednikom AmCham Slovenija je bila »Vzponi in padci v karieri«. To je tema, s katero se prav gotovo sreča večina posameznikom v svoji karieri. Naši mladi udeleženci AmCham Young Professionals pa se bodo s takšnimi problemi v prihodnosti verjetno šele srečali.
Zmagovalec pa je tisti, ki zna vstati enkrat več kot je padel.
V uvodnem nagovoru sta se gosta predstavila, nato pa je sledil moderiran pogovor, ki sta ga vodili mag. Ajša Vodnik, izvršna direktorica AmCham Slovenija in Monika Lapajna, vodja Korportaivnega komuniciranja na EF. Gosta sta spregovorila o prelomnicah v svoji karieri, izjemnem pomenu vrednot in etičnega delovanja, opogumila sta udeležence naj bodo odločni, drzni, toda ne vsiljivi. Kandusova je izrazila tudi skrb in vprašanje o vlogi žensk na vodilnih položajih ter zakaj jih je vedno manj.
Zatem se je skupina razdelila v dve manjši skupini. Prva skupina je imela priložnost postavljati vprašanja gospodu Tomažu Lovšetu, druga pa gospe Aleši Kandus Benčina.
Vprašanja Tomažu Lovšetu:
Jurij Krajnc: Naštejte prosim tri stvari, ki bi jih Slovenija kot država morala spremeniti, da bi bila t. i. druga Švica.
Tomaž Lovše: Skleniti je potrebno, tako kot jaz temu pravim, »novo zavezništvo«. Slovenija bi morala postati »trojni dvojček«:
– med 10 evropskimi državami z najvišjim BDP-jem
– med 10 najbolj konkurenčnimi evropskimi državami
– med 10 najbolj kvalitetnimi evropskimi državami; v smislu kvalitetnega izobraževanja, zdravstva, itd.
Potrebno je opredeliti jasne cilje, kateri so ljudem razumljivi. Eden takšnih ciljev je bil na primer vstop v EU. Zatem je potrebno doseči dogovor, kako ta cilj doseči.
Jernej Osterman: Banke so nedovzetne za kredite in podporo podjetjem in projektom. Menim, da je potrebno vzpodbuda iz strani gospodarstva. Kako sprožiti takšno vzpodbudo?
Tomaž Lovše: na tem področju je bilo sprejeto že kar nekaj zakonov, vendar niso bili tako uspešni, kot se je pričakovalo. Banke morajo postati bolj aktivne, se aktivno vključiti v gospodarstvo in probleme, ki so se pojavili. Predvsem mislim tukaj, na odnose z njihovimi velikimi dolžniki.
Gregor Kump: Kakšen je vaš pogled na mlade kadre? Kaj je najpomembneje za vas: izobrazba ali delovne izkušnje?
Tomaž Lovše: Kaj iščem v kadrih je odvisno od delovnega mesta in tipa dejavnosti. V podjetju ne moreš imeti samo liderjev, ker med njimi kmalu pride do trenj. Potem so tukaj posamezniki, kateri so briljantni in izjemni ljudje, vendar preveč govorijo in preveč obljubljajo, potem pa nečesa ne morejo izvršiti, kar spet ni dobro. Potrebno je najti ravnovesje med svojimi talenti in jih znati pravilno izkoristiti.
Ana Krešič: Katere so tri bistvene lastnosti, ki jih mora imeti uspešen menedžer?
Tomaž Lovše: Zanesljivost, prodornost, inovativnost in uspešnost. Absolutno si je potrebno pridobiti delovne izkušnje tudi z začasnim delom v tujini ter jih potem prinesti nazaj v Slovenijo.
Tanja Merlak: Govorili ste o stanju moralnih vrednot. Kako bi izboljšali stanje moralnih vrednot v Sloveniji?
Tomaž Lovše: V poslovnem svetu vsak pride v situacijo, kjer bi lahko prekršil moralne vrednote. Vendar moraš imeti postavljene meje, čez katere ne greš. Biti moraš naštudiran (izkušnje pridobiti tudi v tujini) ter neusmiljen. Odpustil sem že mnogo uslužbencev, spremembe so boleče, vendar pa so tudi nujno potrebne in jih je potrebno izpeljati. Delati moraš z zaupanja vrednimi ljudmi, ki imajo vrednote. Jaz osebno zaposlujem ljudi in jih tudi osebno odpuščam, jim pogledam v oči in jih seznanim z dejstvi. Z vsakim želim imeti korekten odnos in v preteklosti sem imel veliko pozitivnih izkušenj, prav zaradi mojega korektnega odnosa s svojimi zaposlenimi.
Tina Lazovič: V indijski družbi imajo že otroci jasno zastavljene cilje, kakšna bo njihova kariera. Zakaj pri nas ni tako?
Tomaž Lovše: Osebno menim, da ima Indija večjo perspektivo kot Kitajska, in sicer zaradi anglosaksonskega sistema. Indijci so pridni, delavni in izobraženi. Slovenska kri bo morala pustiti svežo kri v družbo, saj naše znanje ni dovolj.
Vprašanja Aleši Kandus Benčina:
Nikola Maslovarič: Podjetja v času krize še bolj zmanjšujejo stroške, ali to pomeni, da se zato manj obračajo na odvetnike in davčne svetovalce? Se vam zdi, da bo do konca leta boljše?
Aleša Kandus Benčina: Dober svetovalec je še vedno zlata vreden in lahko podjetju prihrani stroške. Stroške se niža le, če je utemeljeno. Država pa deluje po principu ”vzemi kjer lahko”. Menim, da se stroški namenjeni svetovanju ne nižajo zelo; svetovalce se pogosto najema, da skrijemo svoje odločitve za njimi.
Anita Celarec: Kako gledate na vlogo žensk na managerskih pozicijah in kako je to povezano z družinskim življenjem?
Aleša Kandus Benčina: Imam razumevajoče starše in partnerja, zato je lažje. Poslovne vode predstavljajo tveganje in izpostavljenost. Pri novih generacijah je še bolj v ospredju ”jaz”. Torej tudi zasebno življenje, ne le kariera. Zato je potrebno stimulirati nove modele, se prilagoditi novim generacijam. ”Mehke stvari” postajajo vse pomembnejše in mnogi ne želijo delati, kjer je država lastnik.
Anita Celarec: Je prihodnost res ženskega spola?
Aleša Kandus Benčina: Različne energije v podjetju so pomembne. Napaka žensk je, da imajo premalo časa za mreženje in to ni dobro. Moški imajo vedno čas za kosila, ženske pa prosti čas izrabijo za druga opravila.
Nataša Bukanovsky Kosi: Kako gledate na idejo, da bi šel v lastno podjetje? Se da vzpeti brez podkupovanja?
Aleša Kandus Benčina: V življenju obstajajo meje, ki jih ne smemo nikoli prestopiti. Naredi vse, vendar na pošten način. V nasprotnem primeru ni poti nazaj. Delaj v skladu s svojimi vrednotami. Družba bo morala doživeti katarzično očiščenje. Malo podjetništvo pri nas ni cenjeno, to bo treba popraviti. Veliko stvari je formalno pravilnih, vendar neetičnih. Sem pa optimistična glede morale mladih.
Bojana Novak Hladnik: Država je v mislih večine depersonalizirana. Bi se ljudje morali bolj vključiti politiko ter politične probleme v Sloveniji?
Aleša Kandus Benčina: Rešitev ni vključevanje v stranke temveč zdrava pamet, da stojiš za svojo odločitvijo. Če bi se nabrala ekipa ljudi, ki imajo dovolj denarja, da so denarno neodvisni in počno stvari zaradi svoji prepričanj, v dobro države in družbe, potem bi bilo smiselno razmišljati o vključevanju v politiko.
Staša Podgoršek: Kakšno je vaše mnenje glede pozitivne diskriminacije? So ženske morda na položajih, ki si ji ne zaslužijo? Zakaj to ni tako izrazito v Sloveniji.
Aleša Kandus Benčina: Zato želim delati v družbi, kjer sem lastnik. Ženske smo morda raje na drugem mestu. Na zaradi tega, ker ne bi mogle biti na prvem, zaradi ovir, ki jih postavljajo moški, temveč zaradi drugih stvari, ki so nam poleg službe tudi pomembne. Glede pozitivne diskriminacije – Skandinavske države imajo ženske kvote in so najuspešnejše. So različni modeli in država bi se morala odločiti v katero smer hoče iti i delti na tem.
Ksenja Štrekelj: Manager mora biti navdih svojim zaposlenim. Kdo je bil vaš?
Aleša Kandus Benčina: Moj navdih je bila moja družina. Verjamem v dobro, oče je izjemen človek, ima čez 80 let in še vedno telovadi, gre pogledat v službo, je aktiven. Ko si poslovnež to ni poklic, temveč način življenja. Potem so stvari spontane.
Iskrenost in pozitivna energija sta bili prisotni, tako smo z veseljem razmišljali o novih srečanjih.