sl Slovenščina

V Sloveniji se soočamo z zelo nizko stopnjo zaupanja med vsemi družbenimi skupinami. To nezaupanje se v zadnjem času še poglobilo, kar je pokazala tudi zadnja raziskava. Kako ponovno zgraditi zaupanje in kakšni konkretni koraki so za to potrebni, so danes V krogu zaupanja razpravljali predstavniki gospodarstva, politike, medijev, sindikatov ter pravne stroke. Dogodek, ki je potekal v partnerstvu Gospodarske zbornice Slovenije, Ameriške gospodarske zbornice Slovenije – AmCham Slovenija, Združenja Manager, svetovalnega in komunikacijskega podjetja Pristop, agencije Ninamedia ter Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, je prvi v nizu dogodkov za krepitev razvojne prihodnosti Slovenije.

Raziskava o zaupanju v Sloveniji je potekala v mesecu oktobru in novembru, izvedena pa je bila med predstavniki splošne javnosti ter med predstavniki gospodarstva, medijev, politike in sindikatov. Raziskava je iskala odgovore na ključna vprašanja – komu in koliko splošna javnost (ne)zaupa ter kakšna je stopnja (ne)zaupanja med predstavniki gospodarstva, sindikatov, politike in medijev. Splošno bi lahko trdili, da je stopnja zaupanja v Sloveniji nizka. Rezultati namreč kažejo, da obstaja izrazito nezaupanje splošne javnosti do sodstva in menedžerjev, politike in cerkve, nezaupanje pa je nizko tudi do sindikatov in medijev. Višja stopnja zaupanja je izražena do družine, šolskega in zdravstvenega sistema ter do neposredno nadrejenih. Več podatkov je na voljo na povezaviZaupanje v Sloveniji.

Rezultati raziskave, predvsem pa konkretni ukrepi, ki jih lahko predstavniki gospodarstva, medijev, politike in sindikatov naredijo za krepitev zaupanja, so bile glavne teme kroga zaupanja. Razpravo in iskanje odgovorov je med udeleženci dogodka vodilo osem panelistov, in sicer profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani dr. Miro Cerar, vodja korporativnega komuniciranja in svetovanja Pristopa Uroš Hakl, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič, predsednica Sindikata kovinske in elektro industrije Lidija Jerkič, predsednik Ameriške gospodarske zbornice Slovenije – AmCham Slovenija Matej Potokar, urednica dnevno-informativnega programa 24 ur špela šipek, predsednik Združenja Manager Dejan Turk ter minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak.

Strinjali so se, da za vzpostavitev zaupanja v prvi vrsti potrebujemo jasno vizijo, na podlagi katere bomo lahko krepili razvoj Slovenije in družbe kot take, česar pa brez izpolnjevanja danih obljub ne bomo mogli doseči.

Zelo inspirativen uvod je naredila Saša Pavček, ki je povedala, da ji ni vseeno za razvoj mlade generacije, zato je v tem času zastavila samo sebe in svojo človeško občutljivost. »Zmaga tisti, ki je na strani prihodnjih rodov,« je dejala. »Menjam egoizem za sočutje. Menjam ‘ziheraštvo’ za tveganje. Menjam neoliberalizem za humanizem.« Ob zaključku je poudarila, da je dvom konstruktiven, nezaupanje destruktivno, strpnost pa je vedno znak notranje moči.

Samo Hribar Milič je dejal, da je Slovenija sicer v resni krizi, a je kljub temu še vedno močna socialna država, kar je posledica zelo močnega kolektivnega dialoga, ki smo ga zgradili v zadnjih dvajsetih letih. Izpostavil je skupno zaključno misel njegovega omizja, da je nujno potrebna visoka stopnja zdravega optimizma, sicer je vsak jutrišnji dan izgubljen.

»Če si vmesni člen, je slika ali leča, s katero smo drug drugemu prikazani, lahko zamegljena ali nerealna,« je dejal minister Andrej Vizjak. Minister je podal zelo človeško rešitev: »če ljudem ne zaupate, ne morete nič narediti. Če jim zaupate, oni zaupajo tudi vam in tako se lahko vzpostavi ponovno sodelovanje za skupno dobro.«

Uroš Hakl je dejal, da se Slovenci preveč nagibamo k temu, da analiziramo lastne partikularne interese, ob tem pa ne stremimo več k istemu cilju. Problem je pomanjkanje etike in zgleda politike, kar se odraža na ravni cele države. »Kar se tiče zaupanja samega, menim, da smo Slovenci nagnjeni k temu, da obljubljamo preveč,« je dodal.

špela šipek je glede zaupanja medijem povzela: »Če nam uporabniki ne bi zaupali, nas ne bi uporabljali. Vendar bi si želela, da bi se stopnja zaupanja v medije na lestvici obrnila navzgor.« Prav tako je povedala, da so mediji glede zaupanja vsak dan na preizkušnji. Nad predstavljenimi rezultati raziskave pa je izrazila tudi zadovoljstvo nad tem, da javnost medijem ne zaupa stoodstotno, saj to pomeni, da uporabljajo svojo glavo. »Kritična distanca je nujna.«

»Vsak človek je v svoji biti pozitivna oseba, kar je dobro izhodišče pri gradnji zaupanja,« je poudaril Matej Potokar. Na vprašanje, kaj lahko storijo gospodarstveniki, odgovarja, da naj zelo jasno postavijo cilje in če jih v svojem krogu delimo transparentno, imamo veliko možnosti, da jim zaposleni zaupajo.

Lidija Jerkič je prepričana, da je temelj zaupanja vključevanje in poslušanje vseh strani, iskanje skupnega imenovalca, kompromisov ter tudi popuščanja v določeni meri, v kolikor je dosežen kompromis. Povzela je tudi glavno misel okrogle mize: »Zaupanje je treba živeti.«

Dr. Miro Cerar ugotavlja: »Družba, človeštvo se je premaknilo v obdobje nove dobe, v katerem zaupanje ne temelji le na racionalnih temeljih. Vendar postaja obče človeško in mora temeljiti na vseh elementih, tako racionalnih, kot intuiciji, kreativnosti.« Poudaril je še, da mora z novo zavestjo pričeti vsak najprej pri sebi in jo s sinergičnim učinki razširiti v vse podsisteme družbe, saj smo vsi njen del. »Vsi tisti, ki zaupanja ne izpolnjujejo, se bodo začeli umikati – potrebujemo le miroljubno odločnost. Slovenci moramo začeti razvijati samozaupanje.«

Dejan Turk pa je mnenja, da je v naši družbi nujen pozitivizem. »Tisto, kar krepi zaupanje, je širjenje zaupanja in samozaupanja. Samo odgovornost, kompetentnost in obljuba pa nas lahko pripeljejo do rezultatov«.

Dodatne informacije:

mediji@krogzaupanja.si