Krožno gospodarstvo kot priložnost za Slovenijo – zeleno referenčno državo v digitalni Evropi. 21. stoletje nas pelje od nestabilnosti k vzdržnosti in odgovornosti, zeleno prinaša visoko kvaliteto življenja. Krožno gospodarstvo je več kot industrija, ki ne proizvaja odpadkov. Je vzdržen ekonomski model, iz okoljskega, ekonomskega in socialnega vidika. Znebiti se moramo negativnega prizvoka sprememb, ki so potrebne. Izmenjava dobrih praks na področju krožnega gospodarstva v Evropski uniji je pokazala potencial v rešitvah za inovacije, investicije in boljšo kakovost življenja. Navsezadnje, največje taxi podjetje danes nima lastnih avtomobilov, največji ponudnik stanovanj nima v lasti nepremičnin, največji svetovni trgovec posluje brez trgovin.

 

 

 

Poslovni zajtrk je otvoril Dr. Janez Potočnik, sopredsedujoči, International Resource Panel in nekdanji komisar za okolje, ki je leta 2014 na ravni Evropske komisije predstavil prvi paket ukrepov za prehod v bolj krožno gospodarstvo v EU. »Vse več je govora o zeleni rasti, nizko-ogljičnem ali brez-ogljičnem gospodarstvu, učinkovitem ravnanju z viri, energetski učinkovitosti, nujnosti po ločitvi gospodarske rasti od rasti rabe virov in vplivov na okolje, bio-gospodarstvu, modrem gospodarstvu, eko-gospodarstvu. Glavni razlog za trenutnimi spremembami je globalizacija. Zgodila se je na nepričakovan način, nismo razumeli, da novi trgi pomenijo novo konkurenco. Če želimo biti konkurenčni, bodo morali modeli v prihodnosti temeljiti na kvaliteti in ne kvantiteti«, je povedal Potočnik. Kot glavni problem je izpostavil previsoko ekološko sled 'ecological footprint' v vseh evropskih državah: »Države v razvoju najprej rastejo na način, ki škodi okolju. Na določeni stopnji začnejo negativen vpliv na okolje zmanjševati. A ravni vzdržnosti ne dosega še nobene država. Sprememba obstoječega ekonomskega modela nujna. Pojavljajo se pojmi, kot je krožna ekonomija, ekonomski sistem se namreč mora spremeniti, da bo skladen z okoljskim ekosistemom. 21. stoletje nas pelje od nestabilnosti k vzdržnosti in odgovornosti. Sistem mora biti vzdržen, iz okoljskega, ekonomskega in socialnega vidika. Vzdržnost je namreč priložnost za konkurenčnost Evrope v ekonomskem smislu.« Potočnik je zaključil z mislijo, ki jo je zapisal Giuseppe Tomasi di Lampedusa, »Vse se mora spremeniti, zato da se nič ne spremeni. Svet se spreminja pred našimi očmi, uporabiti moramo prave leče in gledati dolgoročno.«

»Nekatere države znotraj EU, na primer Nizozemska in Velika Britanija, pospešeno in z velikimi koraki svoji ekonomiji usmerjata v smer krožnih principov poslovanja. Prav tako vse več multinacionalk spoznava, da brez bolj racionalne rabe virov dolgoročno ne bo mogoče dosegati gospodarske rasti in razvoja. V Sloveniji nimamo niti velikih multinacionalk, ki bi imele pomemben vpliv na globalni trg, niti močne geopolitične pozicije. Imamo pa znanje, ustvarjalne ljudi, inovacijski potencial in neokrnjeno naravo. Naša majhnost nam omogoča učinkovito povezovanje in pregledno upravljanje z viri. Pro aktivnost in sistematičen, strateški pristop k spodbujanju uvajanja principov krožnega gospodarstva v slovenska podjetja, javno upravo, lokalna okolja in spreminjanje vedenjskih vzorcev potrošnikov, nas lahko dolgoročno umesti v krog držav s prebojno vlogo pri spreminjanju obstoječih poslovnih modelov v bolj trajnostne, dolgoročno vzdržne in na ta način tudi mednarodno konkurenčne,« je prepričana mag. Ladeja Godina Košir, programska direktorica in gostiteljica konference ter pobudnica platforme Circular Change, soustanoviteljica družbe Giacomelli Media.

Guido Braam, vodja projekta, Netherlands Circular Hotspot je predstavil nizozemski model referenčne države za krožno energijo: »Podjetniki so gonilo sprememb. V linearni ekonomije deluje vse na način izdelaj – zavrzi. Krožne energije zato ni enostavno doseči, saj je sistemska sprememba. Prodati je treba storitev – ne prodajajmo žarnic, prodajmo svetlobo. Nizozemska želi biti 'hotspot' za krožno gospodarstvo.«

Casper Jorna, vodja programa CE100 pri Ellen MacArthur Foundation, globalni fundaciji, ki spodbuja tranzicijo v krožno ekonomijo. Namen programa Circular Economy 100 je povezati podjetja, regije, univerze in inovativne podjetnike, ki so se odločili delovati v skladu z načeli krožnega gospodarstva in jih povezovati v smeri implementacije teh načel: »Imamo dva načina, kako preiti v krožno ekonomijo – iz prodaje fizičnih produktov v storitve ali organizacija podjetja na bolj krožen način. V izdelavo produkta gre ogromno energije, zakaj bi to zavrgli, če se lahko ponovno uporabi in generira nove dobičke.« Jorna je izpostavil poročila s strani svetovalne hiše McKinsey: »Ko na tri sektorje apliciramo krožnost, bo Evropa postala najbolj konkurenčen kontinent na svetu, je pokazalo poročilo.«

Dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije je v svojem komentarju naslovila nekaj ključnih poudarkov: »Pomembno je vzbuditi zavedanje o problemu. Globalno digitalizirana mladina vidi planet popolnoma drugače, kot ga vidijo starejše generacije. Vidi planet meja. Pri njih moramo vzbuditi zavedanje o problemu. Gre za globalno miselnost, ne le nekaj projektov, poslati moramo pravo sporočilo mladim. Ob tem je ključno vprašanje, ali verjamemo v vzdržno blaginjo in ali verjamemo v človeštvo?«

Tjaša Ficko, Podžupanja Mestne občine Ljubljana je izpostavila nekaj razlogov za izbor Ljubljane kot Zelene prestolnice Evrope: »Naredili smo največjo spremembo v najkrajšem možnem času. Znamo ohraniti dobre stvari, kot so zelene površine. Znamo pa tudi oblikovati tisto, česar nimamo, nove ekološke projekte. Spremembe v mestu spreminjajo navade ljudi, kar je izziv. Ljudje se morajo počutiti kot del sprememb, zato zeleno povezujemo z visoko kvaliteto življenja.«

»Za vse te spremembe so potrebna finančna sredstva. Velike besede so odveč, pomemba sta znanje in zaupanje. Dobra banka se mora učiti od družbe in sveta, razumeti mora, kaj se v družbi dogaja, biti mora zbiratelj informacij. V veliko enačbo uspeha vedno poleg dobičkonosnosti vključijo tudi vzdržnost, ki je dobra za stranke, osebje, delničarje. Bančni sistem lahko nudi platforme, kjer se lahko pretakajo ideje, zato se v bančnem sektorju najprej vprašajo ali je poslovni model dovolj krožen, da bo lahko uspešen«, je povedal Giancarlo Miranda, predsednik uprave, Banka Koper- Intesa Sanpaolo.

Miha Dumitrov, Business Manager, Cisco Systems je v zaključku povedal: »Cisco živi zgodbo krožne energije, na trg dajemo obnovljene produkte. Danes je ključno zbiranje podatkov na pameten in uporaben način. Avto nam lahko pove ali je pametno, da sedemo za volan. Digitalna doba je tu, kako jo bomo izkoristili?«

Galerijo slik z dogodka si lahko ogledate TUKAJ.

 

Vrhunce dogodka si lahko ogledate v video clipu.

 

 

 

 

 

Pokrovitelj: Medijska partnerja:

 

Vsebinski partner: