Randall R. Rader: »Intelektualna lastnina pospešeno postaja glavna sestavina posameznih podjetij«

Na povabilo Veleposlaništva Združenih držav Amerike v Sloveniji in v sodelovanju z AmCham Komisijo za intelektualno lastnino je v okviru poslovnega kosila potekal pogovor z vrhunskim strokovnjakom za patente, sodnikom Randallom R. Raderjem, glavnim sodnikom ameriškega zveznega prizivnega sodišča. Kot dobitnik več nagrad na področju intelektualne lastnine in izkušen sodnik je predstavil svoj pogled na sistem zaščite intelektualne lastnine v Združenih državah Amerike in Evropski Uniji.
V pozdravnem nagovoru se je izvršna direktorica AmCham Slovenia, mag. Ajša Vodnik, zahvalila gostu za obisk ter Komisiji za intelektualno lastnino za preteklo delo. Tjaša Burnik in Jaka Repanšek sta nato kot sopredsedujoča komisiji predstavila njene cilje, delo in področja s katerimi so se člani ukvarjali do sedaj. Član komisije, Urban Vrtačnik, je nato izpostavil veliko idej in različnih pogledov, ki so se nato pokazali skozi oblikovanje Dokumenta o stališčih o stanju intelektualne lastine v Sloveniji. Izpostavil je glavne težave zakonodaje tega področja v Sloveniji in sektorje gospodarstva na katere so se osredotočili pri sestavljanju stališč.
»Glavni problemi intelektualne lastnine ležijo v farmacevtski industriji, v razlikah med evropskimi in nacionalnimi patenti in njihovo zaščito v sodnih postopkih. Določene spremembe na področju zakonodaje, ki bodo naravnane predvsem podjetništvu prijazno so v Sloveniji potrebne,« je zaključil Vrtačnik.

Sopredsedujoči komisiji, Jaka Repanšek, je spodbudil k prebiranju Dokumenta o stališčih o stanju intelektualne lastine v Sloveniji in dodal, da je to področje trenutno v neprijetni situaciji in da bi bile organizacijske in pravne spremembe dobrodošla spodbuda.

»Nov medijski zakon bi moral biti napisan in sprejet kakor hitro je to mogoče. V tem trenutku Vlada poskuša vzpostaviti novo strategijo na medijskem področju, a vseeno je potreben popolnoma nov zakon,« je poudaril Repanšek. Izpostavil je dobro delo Komisije za intelektualno lastnino in njeno pripravljenost za sodelovanje z drugimi organizacijami. Zatem je povabil gosta k kratkemu deljenju svojih pogledov in izrazil počaščenost ob njegovem obisku.

Sodnik Rader je svoj govor pričel s pohvalo AmChamu Slovenia, ki je med redkimi organizacijami svojega tipa z aktivno Komisijo za intelektualno lastnino. Člane je spodbudil naj bodo s svojim preteklim delom zgled ostalim AmChamom po svetu.

Dogajanje na tem področju v ZDA je opisal skozi probleme s katerimi se srečujejo podjetja in ostali odločevalci. Kot prvo je izpostavil ugotavljanje vrednosti intelektualne lastnine znotraj vsakega poslovnega okolja.

»Vprašanje pravilne ocene vrednosti intelektualne lastnine vsakega podjetja je morda glavno vprašanje podjetništva našega časa. Tudi Kitajska je v preteklih letih spoznala, da svojega izboljšanega položaja ne more obdržati le s proizvodnjo in da se mora podati v inovacije ter dvigniti svojo inovativno sposobnost na višjo raven. K temu spada tudi zaščita pravic intelektualne lastnine v pravnem sistemu in uveljavljanje enotnega sodišča, ki se bo specializirano spopadalo s takimi težavami.«

Skozi svoj govor je gospod Rader osvetlil dve ključni točki v smeri izboljšanja pravnih institucij, ki bi lahko tako bolje služile zaščiti pravic intelektualne lastnine. Iz prakse ameriških sodišč je kot prvo navedel nižanje stroškov sodnih procesov in omejitve zahtev strank po odkrivanju relevantnih dejstev, ki so včasih zlorabljene in stroške povečajo do te mere, da lahko efektivno izločijo nasprotne stranke iz postopka. Po njegovem mnenju bi večja učinkovitost sodnih postopkov v takem primeru pripomogla k boljšemu sodnemu sistemu.
Kot drug pomemben del izboljšanja je predstavil pravilno ocenitev vrednosti iznajdb in napredka, ki ga prinese posamezna iznajdba. Pri tem bi morali upoštevati predvsem vpliv, ki ga lahko ima posamezen tehnološki izdelek na daljši rok. Navedel je tri pravila vrednotenja iznajdb – ocenjene morajo biti skozi zatrjevano vrednost iznajdbe, skozi vpliv na gospodarstvo in trg ter skozi vlogo vsakega posameznega primera.

V drugem delu je sodnik Rader predstavil svoj vidik mednarodnega okolja področja intelektualnih pravic.

»Intelektualna lastnina je dinamično področje. Izredno razburljivo je v tem času obiskati Kitajsko, saj se tam dogajajo neverjetne spremembe v tem vidiku. Sam skušam spodbujati mednarodno sodelovanje našega sodišča in se čim več učiti iz praks v različnih državah.«

Po njegovih besedah bi se morali v pravu zgledovati tudi po drugih panogah, saj so inovacije tudi tu dobrodošle in možne le z mednarodnim povezovanjem najboljših strokovnjakov.

»Sporočilo intelektualne lastnine je, da so inovacije dobre in da lahko karkoli, ne glede na področje, vedno še izboljšamo.«

Svoj pogled je zaključil z mislimi o Evropskem sistemu zaščite pravic intelektualne lastnine. Po njegovem mnenju bi morala Evropa narediti velik odmik od razdrobljenega sistema in se poenotiti na tem področju. Z dobrimi strokovnjaki in preglednim sistemom bi lahko intelektualno lastnino dvignili na še višjo raven.
V zaključku je poudaril, da navkljub kritikam na račun sistema zaščite intelektualnih pravic, ki se pojavljajo v širši javnosti, ureditev ki danes prevladuje v svetu odtehta vse prepreke, ki se pojavljajo. Z malce oddaljenim pogledom lahko ugotovimo, da sistem deluje.
»Tehnološki napredek in iznajdbe nam izboljšujejo življenje iz dneva v dan, tudi in predvsem zaradi sistema zaščite patentov. Tudi Slovenija ima dolžnost, da prispeva k napredku. Imate odlične pogoje za delo, obranite in nadgradite trenutni sistem zaščite iznajdb in inovacij.«