Na tokratnem že šestem AmCham Poslovnem zajtrku v sodelovanju z Blejskim strateškim forumom, z naslovom »Okoljska, družbena in upravljavska (ESG) načela: obveza ali trend?«, smo naslovili vprašanja vloge in pomena gospodarstva v današnjem svetu, ki se je znašel v obdobju nenehnih izzivov ter nujnosti vključevanja ESG načel. Vsi sodelujoči v razpravi so se strinjali, da je vpeljava trajnostnih kriterijev na področju okolja, sociale in upravljanja ključno orodje za oblikovanje varnejše in lepše prihodnosti.

Ameriška veleposlanica, Nj. eksc. Jamie L. Harpootlian je uvodoma poudarila, da koncept ESG ni novost in da so se podobne ideje o tem, kako lahko podjetja odgovarjajo na potrebe ljudi in hkrati delujejo družbeno odgovorno, pojavile že v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Kot cilj ESG načel je opredelila delovanje podjetij v dobro planeta, zaščito človekovih pravic, zagotavljanje vključenosti in raznolikosti v delovnih okoljih in predvidljivo ter transparentno poslovno okolje za investitorje. Dejala je, da je nujno hitro in skupno delovanje podjetij in držav ob podpori kapitalskih trgov.

Dr. Dejan Verčič, partner v družbi Herman & Partnerji in profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je opozoril, da kriteriji ESG niso le skrb za okolje in družbeno odgovorno ravnanje podjetij, bank, vlagateljev, ipd., temveč predvsem upoštevanje tveganj pri delovanju vsakega od deležnikov. Izpostavil je, da nam lahko prav vpeljava in delovanje skozi trajnostne kriterije omogoča, da tovrstna tveganja znižamo in si tako zagotovimo varnejšo in lepšo prihodnost.« Ker nismo živeli po načelih ESG, smo danes v tej godlji.« Izpostavil je tudi pomen politične aktivacije mladih in nujnost njihove vključenosti v politično delovanje ter medgeneracijskega dialoga. Da bi namreč dosegli spremembe je ključnega pomena, da se aktivira prav vsak od nas. S tem se je strinjala tudi mag. Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija, ki je poudarila, da je vključenost mladih, njihovih idej in dejanj bistvena za izboljšanje življenjskega in poslovnega okolja. Ob tem je izpostavila platformo AmCham Young, ki združuje že več kot dva tisoč mladih liderjev naslednje generacije.

Tudi Dr. Adriana Rejc Buhovac, redna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani je izpostavila pomen vključevanja, komunikacije in opolnomočenja ter predvsem vloge vodenja v kontekstu ESG: »Prihodnost je vodenje z zgledom.« Verjame, da so ključ do sprememb zaposleni in njihova aktivna vključenost, hkrati pa morajo biti podjetja ambiciozna pri spremembi in razvoju poslovnih modelov, izdelkov ali storitev. Opozorila je, da morajo imeti podjetja dovoljšno podporo tako občinskih kot regionalnih in državnih institucij, da lahko svojo energijo in čas usmerijo v spremembo poslovanja in ne v birokratizacijo procesov.

CEO in predsednik uprave Nove KBM John Denhof je izrazil nujo po usklajenem delovanju vseh deležnikov  ter merljive in kvantificirane cilje za doseganje trajnostnih kriterijev ESG, ki jih je nujno vključiti na vsa področja delovanja. Poudaril je pomen trajnostnega voditeljstva in poslovnih voditeljev, ki morajo znati ukrepati in hkrati spodbujati tudi vse ostale, da pričnejo z ukrepanjem. Izpostavil je tudi, da se ESG prične s sistemom vrednot in meritokracijo. Mag. Ajša Vodnik je dodala, da je to tudi ena pomembnejših tem AmCham Komisije za korporativno etiko in transparentnost, ki se zavzema, da bi transparentnost, skladnost in vrednote postale ključnega pomena tako v podjetjih kot v organizacijah in državni upravi. Ob tem je predstavila tudi Slovar izrazov s področja korporativne etike in skladnosti poslovanja.

Matevž Frangež, državni sekretar, pristojen za regionalni razvoj in turizem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije v ESG vidi sistem merjenja napredka na poti do boljšega sveta. Izpostavil je povsem nov koncept vrednot pri mlajši generaciji, ki jih starejše generacije ne razumejo ter dejstvo, da mladi sprememb ne pričakujejo od starejših generacij temveč od lastne ter od prihodnjih. Trajnostne kriterije ESG tako vidi kot rešitev: «ESG je lahko pozitiven obet izstopa iz tega trenutnega stičišča različnih kriz.« Poleg tega je poudaril, da je tu vloga države ključna, le ta mora delovati kot spodbujevalec.

Rowan Barnett, direktor Google.org za Evropo, Bližnji vzhod in Afriko pa je poudaril, da so prav trenutne krizne razmere ena od največjih spodbud za ukrepanje:« Treba je uporabiti vse vzvode, ki jih imamo na voljo.« Izpostavi je pomen vključenosti zaposlenih, njihovih znanj in veščin, hkrati pa delovanje podjetja Google, ki je že od leta 2007 klimatsko nevtralno ter preko svojih tehnoloških rešitev in produktov pri doseganju le teh ter ostalih ciljev pomaga tudi vsem ostalim podjetjem.