Kakšna je prihodnost Evrope? Kakšna je Evropa danes, kakšna bo leta 2020 in kakšna leta 2030? Vse to so vprašanja, o katerih sta razpravljala današnja gosta gospod Zoran Thaler, evropski poslanec in gospod Žiga Turk, generalni sekretar Skupine za razmislek o prihodnosti Evropske unije.
Uvodni nagovor je imel gospod Bradley Freden, začasni odpravnik poslov na Ameriškem veleposlaništvu v Sloveniji, ki je opozoril na nujnost reform v Sloveniji.
Bradley Freden: »Slovensko članstvo v OECD je en korak k prihodnosti.« Prihodnost Evrope in odnosov z ZDA je svetla. ZDA gleda na Evropo kot na partnerico, s katero bo reševala globalne probleme. Kakšna pa je prihodnost Slovenije? Ali bo ekonomski in socialni model, ki je bil za Slovenijo zelo uspešen v preteklih 20 letih še uspešen naslednjih 20 let? Nekateri strukturni problemi bodo težavni v prihodnjih 20 letih, strukturne reforme so nujne za slovensko gospodarstvo. Slovenija že dela v tej smeri s pokojninsko reformo in reformo delovnega trga, ki pa je žal zelo nefleksibilen. Za Slovenijo oz. slovenska podjetja je značilna pogostna menjava članov upravnih odborov. Ali je to dobro za produktivnost podjetij? Ostali problemi so: nedokončana privatizacija, strah pred tujimi investicijami, ne-transparentnost. Vlada se mora ukvarjati s temi problemi, da zagotovi Sloveniji svetlo prihodnost. Gospod Freden vedno pravi: ”Don’t bring me problems, bring me solutions.” AmCham dela v tej smeri, saj je delo njenih komisij zelo produktivno, pišejo se predlogi vladi, pospešuje in podpira se sodelovanje med vlado in podjetji. ”Pomagali bomo AmCham, da predstavi te probleme pravim ljudem, to je vloga naše ambasade.”
Evropski poslanec Zoran Thaler je zagotovil, da je v teh dneh lepo biti Slovenec v Bruslju, saj kot pravi Evropa pozdravlja odločenost Slovenije za reševanje problemov. Poudaril je tudi moč in pomen celotne Evrope, ki jo včasih ne znamo izkoristiti. Po njegovem mnenju je Evropa delovanje v razvoju.
Gospod Zoran Thaler: Za navadne državljane EU pomeni prost prehod meja, enako velja za podjetja. Po času krize se situacija v gospodarstvu že izboljšuje. Trenutna nizka vrednost evra prinaša prednost izvoznikom, vsaka medalja ima torej dve strani. EU je pomembna tudi kot garant miru na kontinentu, kar se ne sme pozabiti. Slovenija je potrdila referendum o arbitraži – pozitivni izid je pravi mali čudež, ki je bil zelo dobrodošel v Bruslju. Najprej je potrebno najti bilateralne rešitve, sicer tudi s pomočjo arbitraže, saj EU omogoča ta mehanizem, katerega morajo države izkoristiti.
Kaj je celotna slika EU:
– BDP EU: 12,500 milijard evrov, BDP ZDA pa približno 2/3 te vsote
– Proračun EU: 141 milijard evrov, 1.3% celotnega BDP. Bruselj torej v nasprotju s predstavami ni velika birokracija, je le majhna vlada, ki potroši le manjši del sredstev iz proračuna.
Ena od pomembnih praktičnih rešitev Lizbonske pogodbe bo European Experiment Action Service, diplomatska služba EU. To bi pomenilo okoli 150 veleposlanikov EU po celem svetu, kateri bi predstavljali vse evropske države. EU je lahko močan akter pri reševanju problemov po svetu.
Bližnji vzhod je tudi za ZDA prevelik zalogaj. Tudi oni so omejeni pri svojem delovanju in potrebujejo pomoč EU. Izrael potrebuje rešitev pred samim sabo.
Dr. Žiga Turk pa je poudaril, da Evropa ima izbiro: reforma ali padec. Ali bo globalni akter kot Evropa ali pa bodo postali nepomemben akter.
Dr. Žiga Turk: Project Europe 2030. Izzivi in priložnosti. V krizi se je med Evropejci pojavil občutek, da bodo v prihodnosti njihovi otroci živeli slabše kot sami živijo danes. Pred krizo je imela Evropa veliko uspešnih dosežkov: Schengensko območje, Lizbonska strategija. Ekonomska kriza je spremenila potek dogodkov.
Danes po svetu potekajo spremembe na socialnem, gospodarskem in političnem področju:
– avtomatizacija in preobilje (vedno večja proizvodnja za vedno manjše stroške in manj delovne sile);
– BRIC in globalizacija (EU in ZDA sta imeli največji delež v svetovnem BDP-ju, dviga pa se delež držav BRIC – Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska);
– klimatske spremembe in energija (oba problema bo rešil tehnološki napredek, Evropa je preveč odvisna od energijskih virov zunaj nje, predvsem Rusije);
– demografija (eden največjih problemov Evrope in Slovenije še posebej, število starejših ljudi se bo povečevalo, mlajših pa zmanjševalo);
– izobraževanje (ni več res, da je v Evropi največ izobraženih ljudi, da je visoka izobrazba značilna za Evropo, zdaj na tem področju napreduje predvsem Azija);
– potrošnja za R&D (za raziskave največ potrošijo Japonska, Koreja in ZDA; Kitajska je vodilna pri znanstvenih objavah, sledijo Nemčija, Japonska in Francija).
– e-komunikacije
Konec je:
– industrijske in informacijske dobe, zdaj sledi vzpon ustvarjalne ekonomije
– prevlade Zahoda
– energetskih virov iz fosilnih goriv
– rasti prebivalstva in mlade družbe
– družbe temelječe na papirju, sledi vzpon digitalne družbe
Izbire so sledeče:
– postati svetovni trend setter
– rekonstrukcija post industrijske družbe;
– izgraditi zidove za migrante in dvigniti jezove za naraščajoče bregove, kot posledica klimatskih sprememb;
– postati družini in imigraciji prijazno (demografija, pametna imigracija, kako privabiti talentirane ljudi);
– sprejeti digitalne tehnologije.
EU bo pomemben svetovni akter, če bo ostala močna od znotraj (en glas in skupne politike) ter bo zagotovljena gospodarska rast sprejetje strukturnih reform.
Obnova evropskega socialnega in ekonomskega modela:
– celovit enotni trg;
– izoblikovana pravila in regulacije trga;
– voditi skupne politike (energetsko politiko, socialna varnost, skupne imigracijske politike).
Gosta sta odgovarjala tudi na vprašanja:
Andrew Page, veleposlanik Velike Britanije: Kaj pa demokratični deficit? Potrebno je vodstvo Evrope, saj to ljudje potrebujejo. Kaj menite o Evropi dveh hitrosti?
Dr. Žiga Turk: Obstaja razlika med političnim prostorom in ekonomskim trgom. Odločitve znotraj EU ne sprejemajo državljani. Evropa dveh hitrosti ni verjetna.
Mitja Meršol: Se vam ne zdi BDP Evrope bolj statistična kategorija – seštevek vseh BDP držav članic? Zakaj EU nima močne zunanje politike?
Zoran Thaler: BDP ni edina pomembna kategorija, saj ne zagotavlja nujno visoke kvalitete življenja. Zunanja politika EU bi morala biti bolj enotna. Slovenci imamo tukaj že vidno vlogo v JV Evropi.
Dr. Žiga Turk: Zame je BDP zelo pomembna kategorija, potrebno pa je pogledati tudi čez to.
Andrej Ivanc, izvršni direktor Riko d.o.o.: Problem Grčije in Makedonije. Zakaj EU ni dala pogojev finančni podpori? Recimo rešitev problema med Makedonijo in Grčijo.
Zoran Thaler: To vprašanje je edino logično in normalno. O tem se v Bruslju razpravlja, na žalost pa ni dovolj koordinacije, da bi prišli do rezultata. Grčija je takšna članica, ki je ne briga dovolj, le manjšina Grkov razume to logiko. Ne moreš dobro funkcionirati, če tvoji sosedi ne funkcionirajo dobro.
Posebna zahvala gre pokrovitelju in gostitelju zajtrka Hotelu Slon ter medijskemu partnerju Dnevnik d.d..