Gost: dr. Ivan Svetlik, Minister za delo, družino in socialne zadeve

Na današnjem Poslovnem zajtrku je minister Svetlik, opozoril na nujnost reform in sprememb. Govoril je o fleksibilnosti dela, o varnosti dela ter o reformah, ki sledijo.

Po uvodnem nagovoru izvršne direktorice mag. Ajše Vodnik je sledil govor dr. Ivana Svetlika o strukturnih reformah, ki naj bi bile sprejete v letošnjem ter implementirane v naslednjem letu. Poudaril je, da bodo nekatere evropske države hitreje prišle iz krize, druge pa kasneje, in sicer zaradi ostalih problemov in napetosti, ki so se nabrale v družbi v preteklih letih. Slovenija ima namen biti med prvimi, zato so strukturne reforme pomembne. Te bodo sprejete na področju socialne varnosti, področju trga dela in delovnih odnosov ter na pokojninskem področju. Potekajo intenzivni pogovori s sindikati, kjer jih predlagatelji reform poskušajo prepričati o potrebah le-teh, če se Slovenija želi pridružiti skupini najbolj razvitih evropskih držav. Minister Svetlik je ob tem opozoril, da si želi, da bi bili tudi delodajalci bolj aktivni. Po njegovem mnenju prevečkrat zgolj čakajo in stojijo ob strani, ne prispevajo pa nobenih argumentov oziroma predlogov.

Spremembe na trgu dela:

– Moto varna prožnost (flexicurity): ravnovesje med varnostjo in fleksibilnostjo: nekateri menijo, da je v Sloveniji premalo obeh, zato pripravljamo več zakonov, ki bodo predstavljeni pred parlamentom.

– Akt o minimalnih plačah – trenutno v postopku implementacije, minimalna plača prej ni zadoščala za pokritje življenjskih stroškov

– Zakon o delovnih razmerjih: prvi korak sprememb – problem odpuščanja zaposlenih; drugi korak – implementiran 2011, poglobljene spremembe v delovnih odnosih, ne želimo odvzeti plačanih koristi delavcem (plačan obrok), ampak narediti delovne odnose bolj fleksibilne, lažja menjava dela in podjetja, s čim manj administrativnih ovir, želimo zagotoviti delo delavcem, potekajo pogovori o teh spremembah.

– Zakon o delovnih razmerjih torej pomeni varnost za tiste, ki menjajo zaposlitev, pomeni pa tudi sprejem novih programov za pomoč mladim pri zaposlitvi, pomoč podjetjem in zaposlenim, katerih delo je ogroženo

– Zakon o malem delu: regulacija črnega dela, podjetja želijo čim manj regulacije, sindikati pa v njem vidijo konkurenco stalni zaposlitvi, po novem zakonu bodo imeli študenti nekatere socialne pravice, ki jih do sedaj niso imeli, za podjetja pa bo takšno delo predstavljalo malenkost višje stroške kot do sedaj.

– spremembe Sklad za odpravnine: v načrtih za leto 2011, najverjetneje se bo uporabil avstrijski model.

Te spremembe zahtevajo veliko denarja, veliko je interesov in interesnih skupin, recimo akt o malem delu, študentski servisi ne želijo dodatnih stroškov, vlada pa želi da so to neprofitne organizacije in ne profitne kot do sedaj. Zaradi tega je prišlo do takšnih reakcij. Svetlik meni, da so študentski servisi in študentske organizacije aktivirale mlade, za stavko in v nemire v sredo, 19. maja pred parlamentom v Ljubljani.

Vprašanja:

Nataša Bukanovsky, predsednica Delovno pravne komisije za delo pri AmCham iz podjetja Sava tires d.o.o.: Omenili ste nizko fleksibilnost v Sloveniji. Člani AmCham so strokovnjaki na področjih, kjer se sprejemajo omenjene reforme. Tudi oni so mnenja, da so obstoječi predpisi nefleksibilni, želijo si doseči spremembe. Pripravili so več predlogov za te spremembe in jih predstavili ministrstvo. Zmanjšanje števila pripadajočih dni dopusta, zmanjšanje nadomestka, implementacija zakona, ki bi dovoljevala nagrade za delo. Ali nam lahko zagotovite, da bodo naši predlogi bili pregledani in upoštevani pri sprejemanju novih reform?

Dr. Svetlik: pregledali jih bomo in tudi upoštevali, predloge bomo dali v pregled in se odzvali pozivom, ker želite specifične spremembe – čas prostih dni, socialni partnerji morajo uskladiti svoje zahteve o minimalnih in maksimalnih standardih, zdravniki med dopustom delajo nekje druge, takšne deviacije v različnih področjih niso zaželene.

Bojana Novak iz podjetja Veyance Technologies Europe . Socialni prispevki: kakšni so načrti za implementacijo sistemov nadzora pri plačevanju prispevkov?

Dr. Svetlik: posamezniki niso prizadeti zaradi neplačevanja prispevkov. Predpis za tista podjetja, ki so v težavah, ni jim potrebno takoj plačati prispevkov, vendar to ni rešitev. Približno 3% prispevkov ni plačanih, kar ni veliko. Ta sistem želimo izboljšati. Nova pokojninska reforma, kako morajo biti plačati in kako morajo biti ta plačila prikazana zaposlenim.

Alja Gazvoda, Merck, Sharp & Dohme d.o.o. področje malega dela: zaposlovalci, ki uporabljajo veliko študentov, ki delajo le krajši delovni čas, saj želijo dokončati študij. Tem študentom še vedno želimo ponuditi možnost, da začnejo delati za podjetja in se učiti o poslovanju, ker jih fakultete o tem ne podučijo. Predpisi o max 14 urah dela na teden, kar se nam ne zdi dovolj. Potrebujejo izkušnje in tudi čas za študij. Zaposlovalci želimo mlade in talentiran in jim dati možnost, da se naučijo in dokažejo.

Dr. Svetlik: razlika med študijem in delom, študijski programi bodo sčasoma po Bolognjski reformi vključevali več prakse, » malo delo« ne morejo rešiti vseh problemov in potreb zaposlovalcev, ti so med 0-14 ur/teden, za študente ni omejitev 14 ur/teden, ti lahko delajo 720ur/leto, kar jih ne omejuje na teden. Prvi status je študentski status, iz katere si jemljejo pravice. Delovni čas ne sme biti daljši. Mala dela so pomemben vir praktičnih izkušenj. Zakon predvideva tudi zapis teh izkušenj, ki jih bodo študentje lahko uporabljali kot reference. Omejitve podjetjem iz tega zakona o malem delu.

Dejan Turk, podpredsednik AmCham Slovenije, predsednik uprave Simobil: Je ministru Svetliku povedal, da AmCham podpira reforme. 5x ste omenili fleksibilnost za delo, tudi mi upamo, da bo nov zakon omogočil večjo fleksibilnost in olajšal menjavo del. V Sloveniji človek zamenja službo v povprečju tri do štirikrat, v ZDA pa tudi do 20x.

Pokrovitelj poslovnega zajtrka je bilo podjetje Adecco H.R. d.o.o., ki prav letos praznuje 10. Obletnico svojega delovanja v Sloveniji.