Ob Mednarodnem dnevu boja proti korupciji je AmCham Delovna skupina za korporativno etiko in transparentnost organizirala okroglo mizo z naslovom Nasprotje interesov – tveganja in upravljanje z njimi.
Uvodni nagovor je imel dr.Gregor Virant, minister za notranje zadeve.
Govorniki okrogle mize so bili:
* dr. Gregor Virant, Minister za notranje zadeve in javno upravo
* Rok Praprotnik, Komisija za preprečevanje korupcije
* Aleš Avbreht, Avbreht, Zajc in Partnerji, odvetniška družba o.p.; d.o.o. in predsedujoči AmCham Komisiji za javna naročila
* Michele Leonardi, IBM Slovenija d.o.o. in sopredsedujoči AmCham Delovni skupini za korporativno etiko in transparentnost
* mag. Mateja Ipavic Modic, MNZ, Služba za notranjo revizijo
Na AmCham Strokovnem posvetu so gostje govorniki razpravljali o temah:
Mednarodni dan proti korupciji (9. december 2013); Korporativna etika in transparentnost; Prenos dobrih praks iz gospodarstva v javno upravo, Poslovna etika, Korporativna etika, Osebna etika kot nasprotje, Etika v javnih podjetjih in v zasebnih podjetjih, Dobiček kot nasprotje etike, Kriza kot dejavnik, ki onemogoča etično ravnanje, Nasprotje interesov – tveganja in upravljanje z njimi
Moderatorka okrogle mize je bila odlična Mojca Međedović, pooblaščena preiskovalka prevar in vodja forenzičnih storitev v podjetju PWC d.o.o. in je postavljala tudi zelo neposredna vprašanja povezana z majhnostjo gospodarskega in političnega okolja in z vsemi tveganji, ki jih prinaša ta specifičnost slovenskega prostora.
V uvodnem pozdravu je Barbra Rudmann, Johnson&Johnson in sopredsedujoča AmCham Delovni skupini za korporativno etiko in transparentnost, povzela bistvene cilje, ki si jih je delovna skupina zadala za leto 2014.
Nasprotje interesov še ni kaznivo dejanje
Udeleženci AmCham okrogle mize so enotno ugotovili, da nasprotje interesov še ni kaznivo dejanje, saj se v takšnem položaju znajde marsikdo. V takšnih primerih bi se večkrat morali vprašati, kaj je moralno, in ne le, kaj je zakonito.
Javna toleranca do korupcije vse nižja
Notranji minister in predsednik DL dr. Gregor Virant je v nagovoru spomnil na dogajanja zadnjih tednov, povezana s prizadevanji za boj proti korupciji. Odstop vodstva Komisije za preprečevanje korupcije KPK) in slabšanje položaja Slovenije na mednarodnih lestvica boja proti korupciji je ocenil za slab znak. Je pa poudaril, da je ta ocena posledica tega, kaj si sami mislimo o obstoju korupcije v državi. Sam se strinja s tistimi, ki ocenjujejo, da je korupcija resen problem, meni pa tudi, da se je Slovenija že na mnogo načinov začela spoprijemati z njim: »Se premika – po časi, vendarle se le premika.«
»Smo v situaciji, ko plačujemo grehe iz preteklosti – veliko nismo krivi sami – vendar jih moramo plačati iz svojega žepa,« je odločno pristavil minister.
Na vprašanje moderatorke Mojce Međedović kako se kot minister in kako kot državljan bori in reagira prosti korupciji, je bil nekompromisen:« Kot minister moram reagirati enako kot državljan in obratno.«
Dr. Gregor Virant, je opozori, da je javna toleranca do korupcije vse nižja in je omenil, da je minister Stepišnik odstopil prav zaradi velikega pritiska javnosti, čeprav ni storil nič nezakonitega.
Kriminal belih ovratnikov in korupcija prioritetni nalogi Policije in Nacionalnega preiskovalnega urada
Notranji minister dr. Gregor Virant je dejal, da sta kriminal belih ovratnikov in korupcija prioritetni nalogi Policije in Nacionalnega preiskovalnega urada: »Letos Policija preiskuje primere in dejanja v bankah, ki so skupaj povzročili za več kot 340 milijonov evrov škode,« je še dejal Virant in pripomnil, da analitiki lestvico koruptivnosti, ki je bila objavljena pred nekaj dnevi, sestavljajo na podlagi ocen državljanov, podjetij itn. »Čedalje bolj smo kritični in negativni do sebe. Se strinjam, da korupcija je, a mogoče vendarle ni vse tako kritično.« Podobno meni tudi španska veleposlanica Anunciada Fernandez de Cordova, medtem ko je namestnik ameriškega veleposlanika David Burger ocenil, da Slovencem, bolj kot da so pesimistični, »pada tema na oči«. Po njegovem opažanju so številni potencialni ameriški vlagatelji ugotavljali, da je pri dogovorih za naložbe vedno šlo kaj narobe. »Po mojem mnenju to po večini ni nekompetentnost odločevalcev, ampak je žal razlog verjetno nekaj takega, o čemer se pogovarjamo danes,« je dejal.
Odstop protikorupcijske komisije alarm za državo – volivci moramo prisiliti politiko, da bo začela delati drugače
Namestnik predsednika KPK v odstopu Rok Praprotnik je poudaril, da so se za odstop po dolgotrajnem in tehtnem premisleku odločili vsi trije vodilni skupaj – kar je za Slovenijo nenavadno in neobičajno. Komisija je sicer dobila podporo javnosti, to pa je tudi vse, je pojasnil. Parlamentarne stranke bi morale v komisiji videti partnerja in stremeti bi morali k istemu cilju. Tako pa predlogi KPK, ki so jih nekaj dni po odstopu posredovali javnosti in političnim strankam, najbrž ne bodo uresničeni, meni Praprotnik. Prav tako pa po njegovi oceni ne bi bili uresničeni, če bi komisija odstopila zgolj pogojno, da bi torej napovedala odstop, če njihovi predlogi ne bodo upoštevani.
Rok Praprotnik, je izpostavil, da smo se s konflikti interesov srečali na takšni ali drugačni stopnji že vsi. Kot dober primer je predstavil svojo izkušnjo se že iz v osnovne šole, kjer je imel sošolca, njegov oče pa je bil profesor matematike in vsi so bili prepričani, da ga zaradi tega profesorji obravnavajo povsem drugače od ostalih učencev. To je res zelo majhen primer takega konflikta interesov, ki pa nam pokaže, da se lahko tudi sami znajdemo v podobnem položaju, ki ga moramo ustrezno obvladati.
Govorniki okrogle mize so si bili prav tako enotni, da je konflikt interesov v majhni državi, kot je Slovenija, neizogiben, vendar, kot je dejal Rok Praprotnik, bi to morali znati upravljati.
Z odvetnikom Alešem Avbrehtom sta se strinjala, da je utemeljeno vprašanje integritete in morale, ne pa toliko zakonodaje, ki ne more zajemati vseh področij v našem življenju. Praprotnik je še pojasnil, da odstop protikorupcijske komisije alarm, da se mora nekaj spremeniti v tej instituciji, saj nima prave moči. Čudi ga, da se na 15 priporočil o tem, kaj bi bilo treba v državi narediti, da bi bilo v Sloveniji manj korupcije, ni odzvala nobena politična stranka in jih podprla. »Državljani kot volivci moramo prisiliti politiko, da bo začela delati drugače. Tega za zdaj ne delamo,« je še dejal Praprotnik.
Rok Praprotnik je zaključil z jasnim sporočilom: »Bomo tu, vendar bomo drugačne prisotni. Vendar sem prepričan, da se bo v primeru, da se obstoječa zakonodaja ne spremeni, novi senat KPK zaletel v isti zid, kot smo se mi.«
Rdeče zastave za vsak posamezni primer
Michele Leonardi iz družbe IBM Slovenija je menil, da je Slovenija na področju boja proti korupciji še vedno boljša od marsikatere države Vzhodne Evrope, vendar pa to še ni dovolj. Spregovoril je tudi o praksi omejevanja korupcije v njihovem podjetju in poudaril, da so pri tem precej uspešni, saj vselej skušajo vnaprej preprečiti koruptivna ravnanja. Vsi v podjetju vedo kako ravnati, pa vendar pride do konfliktov interesov, zato smo zelo pazljivi in imamo t.i. rdeče zastave za vsak posamezni primer, kjer najprej preverimo dejstva in detajle. Ne čakamo na škandale in skušamo primere reševati preventivno. »
»Kar je zakonito, ni dovolj – moramo se povzpeti nad to. V dokumentu o etičnem vedenju, ki ga podpišemo vsi zaposleni v IBM, med drugim podpišeš tudi dejstvo, kot na primer, da ni dovolj le, da ne lažeš – temveč na primer ne smeš zavajati strank oz. kupcev,« je še dodal Leonardi.
Konflikt interesov je lahko predpogoj za kaznivo dejanje
Aleš Avbreht, Avbreht, Zajc & partnerji, odvetniška družba o.p., je pojasnil: »Ni velike razlike med konfliktom interesov v zasebnem in javnem sektorju – eden lahko vodi v drugega. Prav tako konflikt interesov samo po sebi še ni kaznivo dejanje, je pa lahko predpogoj.«
Avbreht je ministra Viranta in vse prisotne opozoril na kriterij najnižjih cen pri javnem naročanju: »Kriterij najnižje cene bi lahko veljal le v primeru naročanja za enostavne produkte in storitve, pri zahtevnejših projektih, kjer je potreben razvoj, pa to ni dovolj in bi morali prevladati drugi kriteriji.«
Notranja revizija kot učinkovito orodje proti korupciji
Mag. Mateja Ipavic Modic, MNZ, Služba za notranjo revizijo je o svojem delu povedala: »Strinjam se, da bi notranja revizija morala biti učinkovito orodje – ti je tudi namen in poslanstvo naše službe. Naš uspeh pa je pogojen z nekaterimi pogoji, ki niso velikokrat doseženi – namreč imeti moramo dovolj osebja z ustreznim znanjem in izkušnjami. Najpomembneje pa je, da so to ljudje z odličnimi osebnimi karakteristikami in visokimi moralnimi osebnimi vrednotami. Pri oddaji naših revizorskih poročil pa je ključno, da imaš podporo vodstva oz. nadrejenega. V tem primeru se ni potrebno bati, da bi prišlo do konflikta interesov pri našem delu.«
Sponzorji:
