Strokovnjaki, nekoč tudi sami udeleženci AmChamovega programa Young Professionals^tm, so mladim kolegom predstavili svojo pot do vodilnih položajev, pri čemer je pomemben dejavnik mreženje. Vsi so pozdravili tovrstne programe, ki omogočajo navezovanje stikov in učenje od kolegov z več izkušnjami, hkrati pa poudarili pomen trdega dela in nenehnega izobraževanja.

“Uspeh je, da delaš s tistimi, s katerimi želiš delati, ne s tistimi, s katerimi moraš,” je pogovor začel direktor družbe Lemur Legal Peter Merc, ki se je za samostojno podjetniško pot odločil po več letih dela v bankah. Samostojna pot po njegovih besedah prinaša številne prednosti, “nisi omejen z okvirji in lahko raziskuješ nove področja“.

Izpostavil je pomen nenehnega izobraževanja. Njegovo podjetje se ukvarja z blockchain tehnologijo, zato je treba po njegovih besedah vedno razmišljati vnaprej. “Kaj bo trg potreboval čez dve leti, kako lahko narediš nekaj, na kar tvoja konkurenca še ni pomislila, ampak bo pomislila takrat, ko boš ti že na vrhu,” je dejal.

Nasprotno se je za korporativnega človeka označil direktor v oddelku upravljanja organizacijskih tveganj za jugovzhodno Evropo pri PwC Slovenija Uroš Žust. Sam uspeh vidi v tem, da ugotoviš kaj ti leži, in česa si želiš. “Sami sebe toliko spoznajte, da ugotovite, kaj vas definira kot ljudi. Ali ste bolj etični, pa boste raje kakšno priložnost izpustili, da ne boste nekoga oškodovali, ali pa boste naredili vse za položaj,” je dejal. Prepričan je, da je treba najti tudi ravnovesje med poslom in hobiji.

Tudi član uprave Lek, Ekvadorec Raul Intriago Lombeida, ki je diplomiral v ZDA in magistriral na ljubljanski ekonomski fakulteti, meni, da mora vsak najti svoj zakaj. “Moj zakaj je moja družina. Veseli me, da lahko z njimi potujem, da mi to delo omogoča. Znotraj podjetja pa moj zakaj podoben Novartisovemu, da naredimo zdravila za bolnike,” je izpostavil in dodal, da je treba oboje vzeti v račun in se potrditi po najboljših močeh na različnih področjih.

Vodja oddelka za razvoj poslovanja v Lenis farmacevtiki Vita Godec meni, da je treba najti tisto, v čemer si dober, potem pa biti v tem čim boljši, tako v zasebnem kot poslovnem življenju. “Če dolgo časa delaš to, v čemer si res dober, potem vsi zmagajo, podjetje, družina, okolica,” je strnila.

Govorci so se dotaknili tudi metod dela in odnosov s svojimi ekipami. Merc je pojasnil, da ima sam veliko idej, a je od ideje do uresničitve dolga pot, pri tem pa brez ekipe ne gre. Sam poskuša voditi z zgledom. Žust pa je dejal, da so se njegove metode vodenja precej spreminjale. “Na začetku sem predvsem izhajal iz sebe, kakšen sem sam in enako pričakoval od ekipe. Pa nismo vsi isti,” je dejal in poudaril, da se zdaj izobražuje o tem, kako ločiti karakterje in ljudi čim bolj motivirati in jih usmerjati.

Godčeva je se dotaknila odnosov med podrejenimi in nadrejenimi. “Midva s šefom imava srečo, sva zelo različna karakterja. On ima ideje, jaz pa dokončam stvari in to je super kombinacija,” je dejala, a opozorila, da se podobno kot v zvezi nasprotja najprej privlačijo, po petih letih pa ti gredo stvari na živce. Zato se je treba po njenih besedah redno pogovarjati. “Tudi na vas je, da ste aktivni pri teh odnosih, ni samo na šefu,” je poudarila. Lombeida je medtem izpostavil, da njegov šef ni vedno fizično prisoten, zato svojevrsten izziv prinaša tudi to, kako v tem virtualnem svetu vzpostaviti pristne odnose.

Vir: STA

Vir fotografije: Canva