sl Slovenščina

Na včerajšnjem seminarju ob razpisu za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2011 so dosedanji prejemniki nagrad poročali, da jim je nagrada Horus pomagala k večji krepitvi ugleda in motivaciji zaposlenih za družbeno odgovornost ter da so jim spoznanja iz sodelovanja na razpisu pomagala izboljšati interno strategijo delovanja na področju družbene odgovornosti in pri poročanju v skladu s kazalci GRI.




V okviru razpisa za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2011 so organizatorji že drugič zapored organizirali seminar, na katerem so predavali ugledni slovenski strokovnjaki s področja družbene odgovornosti in dosedanji prejemniki nagrad Horus iz let 2009 in 2010. V prostorih Austria Trend Hotela Ljubljana se je tako včeraj pozno popoldne zaključil seminar za prijavitelje in druge zainteresirane ob razpisu za nagrado Horus 2011, ki sta ga organizirala IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in PRSS – Slovensko društvo za odnose z javnostmi s podporo Ameriške gospodarske zbornice in drugih podpornih partnerjev. Udeležilo se ga je 26 udeležencev in predavateljev, tako iz gospodarstva, kot iz neprofitnega sektorja in medijev. Na seminarju so se udeleženci podrobneje seznanili s tem, kako učinkovito pristopiti k družbeno odgovornim aktivnostim v podjetju ali zavodu na različnih področjih (zaposleni, okolje, dobavitelji in kupci, skupnost, vodenje); kakšne so posebnosti razpisa za nagrado HORUS 2011 in kako se nanj prijaviti ter kako so družbeno odgovornost uspešno vključili v svoje poslovanje prejemniki nagrade Horus 2009 in 2010. Razpis za nagrado Horus 2011 je odprt do 20. septembra 2011, nanj pa se lahko prijavijo tako podjetja, kot zavodi, podelili pa bodo tudi dve posebni priznanji (novinar, Slovenec v zamejstvu in po svetu).

Anita Hrast, direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti, je na seminarju predstavila razvoj nagrade od leta 2009 do 2011. Medtem, ko je bilo v letu 2009 skupaj 9 podpornih partnerjev projekta, se je število teh v letu 2011 povečalo na 16, kar dokazuje, da nagrada uživa vse večjo podporo tako v strokovni, kot v splošni javnosti in v gospodarstvu. Nagrada Horus je po dosedanjih izkušnjah namreč pokazala, da je učinkovito orodje za samoanalizo stanja družbene odgovornosti v podjetju ali v zavodu, da vključuje različna področja (podobno kot ISO 26000) in jih celovito obravnava ter je koristna pri uvajanju strategije družbene odgovornosti v podjetju. Prijavljenim na razpis sodelovanje omogoča, da pridobijo oceno številnih neodvisnih strokovnjakov z različnih področij, ki so ob tem tudi zavezani k zaupnosti podatkov in varovanju poslovne skrivnosti. Je pa tudi del strategije spodbujanja razvoja nacionalnega osveščanja o pomenu družbene odgovornosti. Ddr. Matjaž Mulej, predsednik Strokovnega sveta inštituta IRDO in Strokovno-organizacijskega odbora nagrade Horus 2011, je povedal, da se človeštvo srečuje s tremi glavnimi problemi: izrabljenost naravnih virov, prenaseljenostjo planeta in podnebnimi spremembami. Pri tem se mora vsak vprašati, kakšen je njegov vpliv na to. Nagrada Horus je zato pomoč pri osveščanju širše javnosti o tem, da moramo inovirati svoje navade, še prej pa spremeniti naš način razmišljanja in s tem delovanja. Etika in kult ustvarjalnosti, ne lastništva in lenobe, sta bistvo človeštva in temeljno merilo. Metka štoka Debevec z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, je povedala, da se družbena odgovornost podjetij kaže v pozitivnem odnosu do vseh deležnikov podjetja in ne le do delničarjev. Za podjetje zaposleni npr. naj ne pomenijo stroška, temveč dobrino, ki jo je potrebno varovati, razvijati in vanjo vlagati, saj je njen prispevek za podjetje ključnega pomena. Dr. Jožica Knez Riedl, iz Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, je opozorila, da je človek sub-sistem okoljskega sistema in da moramo zato bolje ravnati z našim okoljem. Pri tem so pomembne tako okoljske naložbe, inovacije, ohranjanje kakovosti, biotske pestrosti kot tudi večje stremljenje k okoljski odličnosti ter zmanjševanju ogljičnega odtisa. Dr. Urša Golob iz Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, je poudarila, da je nujno izgrajevanje odnosov, ki temeljijo na zaupanju do kupcev in dobaviteljev. Pričakovanja in pritiski potrošnikov na koncu dobavne verige namreč spodbujajo implementacijo družbene odgovornosti na njenem začetku. V nasprotnem primeru pravna oseba tvega izgubo ugleda, saj vsaka napaka dobavitelja pomembno vpliva na ugled in kredibilnost podjetja. Jože Gornik iz Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, je poudaril, da obstaja več oblik vlaganja v skupnost, ne le sponzorstva in donacije. Vlaganje v skupnost zbuja medijsko pozornost, krepi partnersko sodelovanje in motivira zaposlene za delo v podjetju in za skupnost.

Nagrada krepi in povečuje prepoznavnost podjetja v širši in strokovni javnost, pa tudi pri zaposlenih in pri dobaviteljih. To so poudarili predstavniki štirih dosedanjih nagrajencev Horus iz preteklih let. Alen Najdenovski, predstavnik UniCredit Banke Slovenije, prejemnice nagrade Horus 2010 v kategoriji velikih podjetij, je povedal, da ob naboru kadra za nove zaposlitve posamezniki navajajo, da banko poznajo po nagradi Horus. Dodal je, da je za prejem njihove nagrade matično podjetje v Italiji izvedelo takoj in jim seveda čestitalo, prav tako pa so prepoznali velik interes med zaposlenimi za družbeno odgovorne akcije podjetja. Tako so po prejemu nagrade Horus 2010 prejeli več kot 60 pobud zaposlenih za podporo družbeni odgovornosti njihovega podjetja. Vzpostavili so interni projekt Iniciativa za družbeno odgovorno bančništvo – Ambasador družbene odgovornosti in prejeli številne predloge zaposlenih iz različnih področij družbene odgovornosti. Banka je po izboru zaposlenih v letu 2011 nagradila s svojim javnim razpisom tri slovenske neprofitne projekte za družbeno odgovorno vključevanje in tako razdelila skupaj 100.000 EUR. Polona Briški iz Trimo d.d., nagrajenca Horus 2009 med velikimi podjetji, je povedala, da so navkljub zmagi v letu 2009 ugotovili, da lahko družbeno odgovornost v svojem podjetju še nadgradijo. Tako so v svoje poročanje vključili tudi poročanje v skladu s kazalci GRI, ta način pa sedaj prenašajo še na svoje podružnice v tujini. Rajko Dolinšek z Informa Echo d.o.o., prejemnika nagrade Horus 2009 v kategoriji majhna podjetja, je povedal, da so se za naložbo v družbeno odgovornost odločili pred več leti predvsem iz neprofitnih namenov in osebnega prepričanja, sedaj pa se jim ta odločitev tudi poslovno obrestuje. Natalija Petkovič z Abbott Laboratories (nagrajenec Horus 2010 – majhna podjetja), je dodala, da so se v njihovem podjetju odločili za inoviranje v prihodnost ter da zato investirajo v družbo na različne načine, posledica tega pa je tudi nagrada Horus 2010.

Razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2011, pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS dr. Danila Türka, je odprt do 20. septembra 2011, podelitev pa bo novembra letos, predvidoma v Mariboru. Letošnji razpis ima dve kategoriji (podjetja in zavodi), podelili pa bodo tudi dve posebni priznanji (novinarjem ter Slovencem v zamejstvu in po svetu). Organizatorja Razpisa za nagrado Horus 2011 sta IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in PRSS – Slovensko društvo za odnose z javnostmi s kar 16 partnerskimi organizacijami: Ameriška gospodarska zbornica, Društvo za marketing Slovenije, Slovenska fundacija za poslovno odličnost, Slovensko združenje ZN za trajnostni razvoj, Slovensko združenje managerk in managerjev nevladnih organizacij, štajerska gospodarska zbornica, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje Manager, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Društvo novinarjev Slovenije, LSPR – Londonska šola za odnose z javnostmi, Dnevnik, družba medijskih vsebin, d.d., Delo, časopisno založniško podjetje, d.d., Večer, časopisno založniško podjetje, d.d., Žurnal media, d. o. o., Press Clipping d.o.o..