"Vse mora biti usmerjeno v kvaliteto dela za dobro pacienta," je na AmCham Fokusu o stanju v slovenskem zdravstvu povedala Silvana Šonc, direktorica Bolnišnice Sežana. Robert Cugelj, generalni direktor URI Soča, je dodal, da so z optimizacijo procesov izboljšali okolje za zaposlene in za paciente.

Na tokratnem AmCham Fokusu z naslovom "Slovensko zdravstvo – na eni strani težave, na drugi uspeh", smo govorili o prednostih in slabostih slovenskega zdravstva. V pogovoru, ki ga je vodila Jadranka Jezeršek Turnes, Kontekst Consulting in članica AmCham Komisije za zdravstvo in kakovost bivanja, sta sodelovala mag. Silvana Šonc, direktorica Bolnišnice Sežana, ki nam je predstavila vitko upravljanje v korist pacientov in zdravstvenega osebja, in mag. Robert Cugelj, generalni direktor Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča, ki je govoril o optimizaciji procesov, mednarodni vpetosti, tržni naravnanosti in delovanju v dobro pacienta.

Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija, je v uvodu povedala, da v AmCham Slovenija, ko govorimo o zdravstvu, govorimo o priložnostih in govorimo o ljudeh, saj si želimo v središče postaviti človeka. "Brez dobrega zdravstvenega sistema ni dobre družbe in k izboljšanju zdravstva lahko pripomoremo tudi gospodarska združenja. Ne želimo se vmešavati, želimo pa pomagati in biti platforma za dialog," je povedala Vodnikova in dodala, da je prav v zdravstvu v Sloveniji nekaj izjemnih referenčnih primerov, ki so lahko marsikomu za vzor.

Tako Šončeva kot Cugelj sta se v začetku razprave strinjala, da si ni potrebno zatiskati oči, da je zdravstvo gospodarska dejavnost, saj je potrebno za denar, ki ga imamo, opraviti določeno storitev, ki mora biti plačana. "Zdravstvo ni dobrodelna dejavnost," je povedala Šončeva, Cugelj pa je s konkretnimi številkami predstavil stanje v slovenskem zdravstvu. "Leta 2016 smo v slovenskih bolnišnicah obravnavali kar 600.000 pacientov več kot leta 2009. Število pacientov vsako leto narašča, med letoma 2012 in 2014 pa smo imeli velik upad tako prihodkov kot dohodkov v bolnišnicah. Takrat smo morale bolnišnice narediti marsikaj, da smo lahko poslovali in zdravili ljudi," je povedal Cugelj in nadaljeval: "Od leta 2009 do danes imajo bolnišnice kar 580 milijonov neplačanih opravljenih storitev. Če ne bi vseeno opravljale programov, za katere nismo bili plačani, bi bila katastrofa. Tudi stroški, ki so nastali zaradi pogajanj med zdravniki in vlado med letoma 2013 in 2016, znašajo 119 milijonov evrov, in tega ne bomo dobili povrnjenega". "Zdravstvo mora teči, to je včasih problem, ker se politika ne zaveda posledic," je dejal Cugelj in dodal še: "Zdravstvo je v težki krizi".

Optimizacija procesov za boljše poslovanje

Oba sogovornika sta nato predstavila, kako sta se sama spopadla z izboljšanjem delovnih procesov v njunih ustanovah. Šončeva je predstavila procese, na podlagi katerih je bolnišnico v Sežani znova postavila na noge. "Ko sem pred 20 leti prevzela bolnišnico, ki je bila pred zaprtjem in v razsulu, smo začeli pri dnu. Ko smo po nekaj letih začeli poslovati na pozitivni ničli, smo ugotovili, da so procesi dela slabo zastavljeni in da organizacija dela ni bila postavljena optimalno. Prenovili smo procese in vzpostavili nove pogoje dela, kar je trajalo skoraj štiri leta," je povedala Šončeva in dodala, da je to nikoli dokončan proces in da je zato potrebno veliko znanja in potrpljenja. "Postavili smo ostre meje, vse je postalo bolj pregledno, in ker smo majhna bolnišnica, ni plačan noben račun, da ga jaz osebno ne odobrim," je še povedala sogovornica.

Podobno izkušnjo je imel tudi Cugelj, ki je rekel, da so se prenove procesov lotili leta 2008, ko je bilo v zdravstvu denarja dovolj. "A smo rabili spremembe, ker smo ugotovili, da naši delovni procesi niso optimalni, imeli smo na tisoče nestrukturiranih dokumentov. Lotili smo se programa treh P-jev, prenova poslovnih procesov, in spremenili vse," je povedal Cugelj in pojasnil, da je bilo v začetku veliko upora in težav, da so ljudi prepričali, da bo to za njih dobro. "Vedeli smo, da bo prišlo do prestrukturiranja delovnih mest, da bodo potrebna nova znanja, a smo ljudem obljubili, da ne bo odpuščanj," je povedal Cugelj in dejal, da se je način po šestih mesecih izkazal za odličnega in da danes nihče ne bi naredil drugače. "Samo v prvem letu smo z materialnimi stroški privarčevali 15 odstotkov, ker so ljudje vedeli, da jih nadzorujemo, pa je sistem postal transparenten," je še povedal Cugelj in dodal, da so v Soči ves čas krize poslovali z dobičkom.

Na vprašanje, ali mora biti direktor bolnišnice zdravnik ali ne, sta oba odgovorila, da to ni nujen pogoj. "To je odvisno od številnih dejavnikov, mislim pa, da je bolje, da zdravnik zdravi, managersko delo pa je čisto drugačno," je povedala Šončeva in dodala, da je za bolnišnice dobro, če imajo konstantno vodenje in niso podvržene prepogostim menjavam vodstva. Cugelj je dejal, da je okolje v Evropi naklonjeno temu, da se managerskega dela ne loteva zdravnik. "A to ni vedno nujno. Tudi zdravniki so odlični managerji, je pa težko početi oboje, zdraviti in voditi ustanovo. Ni pa nobene meje, kdo je lahko direktor bolnišnice in kdo ne," je povedal Cugelj.

Glede poslovanja bolnišnic sta oba povedala, da je potrebno spremljati vse kazalnike in evidence. "Spremljamo učinkovitost materialov, potrošnjo, zadovoljstvo pacientov, vzpostavljamo informacijsko tehnologijo, da bomo prišli do še bolj natančnih podatkov," je povedala Šončeva in dodala, da lahko le z ustreznimi evidencami optimizirajo vse procese. "Ko govorimo o kazalnikih, naj povem, da smo lani merili tudi zadovoljstvo pacientov, in ko smo predstavili rezultate, so mi rekli, da smo lahko zelo ponosni, saj smo dobili zelo dobre ocene," je še povedala. Cugelj pa je ob tem dodal, da je njihov glavni cilj, da bodo dosegli 1 % presežka prihodkov nad odhodki. "Naše poslanstvo je zdravje pacientov, cilj pa je dobiček, saj sicer ne bomo mogli dobro poslovati," je povedal.

Digitalizacija kot dobrodošla pomoč

V nadaljevanju pogovora sta sogovornika spregovorila tudi o digitalizaciji in uvajanju novih tehnologij v poslovanje bolnišnic. "Digitalizacija prihaja odprto in na široko, a je najprej potrebno urediti procese," je povedal Cugelj in dodal, da se v Soči digitalizira celotna pacientova pot in se uvaja e-zdravstveni karton. "Tudi na področju opreme prihaja digitalizacija, stremimo k temu, da bomo lahko čim več procesov izvedli brez ljudi. Trenutno smo v fazi načrtovanja projekta uvajanja robotov in uporabe navideznega prostora, za to pa potrebujemo čas in denar," je še povedal generalni direktor URI Soča. Šončeva je ob tem dodala, da so jasni delovni procesi pogoj, da se lahko gre v digitalizacijo in da imajo pri njih za to dobre pogoje. "Pri optimizaciji procesov smo skušali umakniti vse, kar nam ne daje dodane vrednosti. Vse v bolnišnici smo na primer povezali s cevno pošto, imamo storitev vodenja procesov v bolniški sobi, e-karton imajo pacienti ob bolniški postelji. Dosegamo tudi sledljivost zdravil in medicinskih potrošnih materialov," je povedala sogovornica in dodala še, da si prizadeva, da bi tudi pri delitvi lekarniškega dela prešli na robotsko delitev zdravil. Sogovornika sta se strinjala, da bi bilo potrebno izboljšati oz. poenostaviti tudi sistem javnih naročil, saj bi tako lahko dobili cenejše pripomočke, poenostavili celoten proces in s tem marsikaterega ponudnika, tudi tujega, spodbudili k prijavi na razpis.

Razprava se je dotaknila tudi organizacijske strukture v bolnišnicah in skrbi za zaposlene. "Spreminjati organizacijsko strukturo je zelo težko, mi pa smo se tega lotili tako, da smo izhajali iz vprašanja, kako bi si mi želeli, da bi bili obravnavani v zdravstvenih institucijah. Pripravili smo uvajalni program, ki ga imenujemo mavrica in ki ga uporabljamo za vse novo zaposlene. Pri nas je tako pravilo, da se vsi med seboj pozdravljamo, vsem zaposlenim povemo, kaj od njih pričakujemo in povem jim tudi, da je za plačo potrebno delati," je povedala Šončeva in dodala, da vsi zaposleni vedo, kaj so njihovi cilji in poslanstvo, poznajo notranja pravila, poznajo zakon o integriteti, vedo, kaj na delovnem mestu ni zaželeno. "Vse, kar se dogaja, mora biti usmerjeno v kvaliteto dela za pacienta," je še povedala direktorica Bolnišnice Sežana. Prikimal ji je tudi Cugelj, ki je dejal, da v URI Soča izhajajo iz njihovih vrednot, in da mora biti v skladu z njimi obravnavan vsak zaposleni in vsak pacient. "Na podlagi tega smo začeli spreminjati našo organizacijsko kulturo. Naši oddelki se imenujejo po rožah, kar je pozitivno vplivalo na razpoloženje vseh, imamo moto "čili, zdravi in zadovoljni zaposleni", kjer smo začeli vlagati v njihovo zadovoljstvo in jim dajemo nematerialne dobrine, teče tudi skupina za pomoč zaposlenim. Ljudje so razumeli, da jim hočemo ponuditi nekaj več, in nam to vračajo," je še povedal Cugelj.

Za konec sta spregovorila še o javno-zasebnem partnerstvu, kjer je Cugelj poudaril, da je velik zagovornik tega partnerstva, ki bo po njegovem mnenju odneslo kar nekaj problemov. "Mi se resno pripravljamo na projekt, na izgradnjo klinike za kronične bolnike," je povedal Cugelj, Šončeva pa je dodala, da so pred desetimi leti na ta način zgradili kar nekaj objektov. Če bi med občinstvom sedela ministrica za zdravje, pa bi ji Šončeva sporočila, da naj ji da zeleno luč za projekt javno-zasebnega partnerstva, da bi lahko zgradili hotelski del bolnišnice, Cugelj pa bi ji namenil spodbudne besede, da zdravstveni sistem nujno potrebuje prenovo zakonodaje, ki naj se je lotijo na začetku mandata.

Primera iz prakse

Primera iz prakse sta na tokratnem AmCham Fokusu predstavila Peter Pustatačnik iz Telekoma Slovenije, ki je govoril o inovativni storitvi oskrbe starejših na daljavo kot plod sodelovanja med podjetjem in zdravstveno ustanovo, ter Krištof Zevnik, dr. dent. med. iz Ordinacije Zevnik, ki je predstavil Medikont, spletno zdravniško skupnost za skupinsko naročanje medicinskih izdelkov neposredno pri proizvajalcu.

Fotogalerijo z dogodka si lahko ogledate na naši Facebook strani.