sl Slovenščina
Intervju z Michele Leonardijem, iz podjetja IBM Slovenija d.o.o, je opravila dr. Vita Godec MBA, direktorica Lenis farmacevtike.

Michele, kaj vam predstavlja branje?

Predstavlja mi intelektualno sprostitev. Ljudje smo si različni, v sodobnem svetu je teh metod sprostitve že kar malo preveč. Nekateri si želimo sprostitev, v kateri je tudi malo intelektualnega izziva. Poleg tega je branje dobro tudi za osebnostni razvoj, celo branje leposlovja – ko se poglobiš v osebnosti, ki jih pisatelj predstavlja v knjigi, to močno vpliva tudi nate. Nekateri pisatelji, kot na primer Lojze Kovačič, v svojih delih opisujejo sebe, pri drugih je to morda manj izrazito.

Kako držite svoj TO READ seznam in kaj je naslednja knjiga na njem?

Nimam enovitega seznama knjig, ki bi jih rad prebral. Pred leti sem recimo ugotovil, da nisem prebral celega kupa raznih klasikov, kot sta na primer Vojna in mir ali pa Bratje Karamazovi. Na spletu sem poiskal Guardianov spisek 100 najboljših knjig. Seveda na tem spisku ni vse prebavljivo (smeh). Izbral sem jih kakšnih sedemdeset, nekaj sem jih imel že prebranih prej, do danes pa sem jih prebral okoli petdeset s tega seznama.

V glavnem rad berem leposlovje. Kako izbiram? Ponavadi po kakšnih zbirkah. Če je zbirka res kvalitetna (npr. Zbirka XX. stoletje Cankarjeve založbe), se ni potrebno ozirati oz. veliko izbirati, kakšna knjiga je sicer malo mimo, ampak večina jih je res dobrih. Še ena mi je zelo všeč, to je zbirka Kaif (Založba *cf.). Gre za knjige, ki vso nastale v državah tretjega sveta: egiptovske, indijske … izjemna nigerijska knjiga Razpad (Chinua Achebe: Things Fall Apart) je tudi na Guardianovem spisku … Slučajno sem prišel do ene knjige iz te zbirke in jih nato prebral še več.

Kar pa se tiče poslovnih knjig imamo v podjetju IBM elektronski novičnik, ki vsake 14 dni priporoči eno poslovno knjigo. Vsake toliko preberem kakšno, ki me pritegne. Res pa je, da poslovnih knjig preberem relativno malo, do 5 na leto. Običajno so to precej splošne knjige (npr. Irresistible [Adam Alter], ki govori o vzponu odvisnosti od tehnologije, ali pa Upside of stress [Kelly McGonigal]). Mi pa nikakor ni jasno, kako lahko nekateri preberejo po dvajset ali več poslovnih knjig na leto. In to vsako leto.

Včasih na kakšno knjigo naletim tudi na spletu, tako sem v enem članku prebral o zgodovinski monografiji  Habsburški imperij [Pieter M. Judson], je kar zajetna (500 strani) in jo zelo priporočam.

Ali si delate zapiske in kako?

Ne, ne delam si zapiskov. Te mi nekako nadomesti uporaba portala Goodreads, ne pišem pa tja svojih mnenj ali povzetkov. Nimam pa nobenih problemov knjigo prebrati večkrat. Knjigo Šala Milana Kundere sem prvič prebral pred 30 leti in se letos ob ponovnem branju nisem spomnil praktično ničesar. Sem pa v drugo spet zelo užival pri branju. Kar nekaj knjig sem prebral večkrat, Mojstra in Margareto [Bulgakov] mogoče celo desetkrat. Vsakokrat ko greš znova skozi knjigo, odkriješ neke nove stvari. Včasih pa odkriješ, da so se nekatere knjige slabo postarale, oziroma postale zastarele (npr. dela Aldousa Huxleyja, z izjemo Krasnega novega sveta).

Katera je vaša najljubša knjiga? Kaj ste od nje odnesli?

Ne morem izpostaviti ene najljubše. Rekel bi, da se je ta izbor spreminjal skozi življenje. Bom pa povedal, katera knjiga je name najbolj vplivala – How to Win Friends and Influence People [Dale Carnegie]. Avtor te skozi način pripovedovanja nauči empatije, kako delati z ljudmi, da boš uspešen, zadovoljen z življenjem in da boš sočloveka bolje razumel. Knjiga je stara čez 85 let in še vedno velja vse v njej zapisano. Zame je bilo ključno, da sem to knjigo prebral na začetku srednje šole, v obdobju največjega osebnostnega razvoja.

Kako odgovarjate tistim, ki pravijo, da nimajo časa brati (sploh ne leposlovja)?

Preberem med 25 in 30 knjig na leto, letos že dve (op.a. razgovor z dr. Leonardijem sem opravila 20. januarja). Ljudje smo različni in vsak se sam odloči, kaj bi rad počel v prostem času. Nekateri pač ne berejo. Vsekakor bi pa tudi tem kdaj pa kdaj prišlo prav, da kaj preberejo. Recimo, mladim staršem bi predlagal literaturo na temo tega, kako se otroka uspava. Sam sem se teh vsebin lotil prepozno, šele pri tretjem otroku!

Koliko je pri knjigi res pomembna dobra platnica?

Platnica je pomembna, še posebej za prvi vtis. Knjigo se najprej gleda, če zbirke ne poznamo. Oblikovanje knjige je zelo pomembno, ne samo platnica, tudi velikost pisave – pri določenih poslovnih knjigah je to prava katastrofa (na račun zniževanja stroškov poskušajo stlačiti vsebino na čim manj strani) in izjemno težko berljivo. Platnica je za prvi vtis in tudi za užitek. Če bi izdajal knjigo, platnice ne bi dizajniral sam, bi pa pomagal oblikovalcem in jim povedal, če platnice ne bi začutil.

Fizične knjige ali e-knjige in zakaj?

Nimam nič proti e-knjigam, vse je odvisno od stila branja. Fizične stvari nekako lažje berem, pri e-knjigah pa se pozornost lahko izgubi po nekaj stavkih. Knjige v glavnem držim v dnevni sobi.

Kako je pandemija vplivala na vaš odnos do knjig?

Glavna razlika je, da sem zaradi epidemioloških razmer začel knjige naročati tudi preko interneta. Še vedno grem seveda rad v knjigarno. Mogoče tudi na drug način izbiram knjige. Med pandemijo nisem bral bistveno več, kot sicer, saj so tu tudi drugi načini zabave, ki konkurirajo branju.

Katerega knjižnega molja predlagate za naslednji intervju in katero knjigo bi mu/ji priporočili?

Predlagam dr. Franca Bračuna, NLB. Knjiga, ki sem jo izbral zanj, je Factfulness Hansa Roslinga.