Krištof, kaj vam predstavlja branje?
Po eni strani zapolnitev prostega časa. Saj če ne bi imel nič za brati, mi ne bi bilo dolgčas, ampak če imam kaj za brati, je verjetnost, da bi mi bilo dolgčas, še manjša. Po drugi strani se tako veliko naučim, čeprav vem, da veliko tudi pozabim. Se mi je že zgodilo, da sem neko knjigo prebral in šele nato na koncu knjige [kamor si z majhno kljukico s svinčnikom označi, ali je knjigo prebral ali ne, op. a.] videl, da ima kljukico. Načeloma ne berem umetniške literature oziroma leposlovja, tudi bolj malo kemijsko oz. znanstveno literature z mojega strokovnega področja izven delovnega časa. Zelo rad berem vodiče – tudi za kraje, kjer nisem bil in kamor morda nikoli niti ne bom šel. Trenutno recimo berem Popotnik po Rožu. Berem tudi knjige, ki so se z leti nabrale v naši družinski hiši (na podstrešju imamo 2.000 romanov, ki jih je zbiral že moj ded), zbiratelja sta tudi oba starša (bolj zgodovinske knjige in sodobno leposlovje). Po moji oceni imamo doma okoli 10.000 knjig, od tega jih je okoli 2.000 pri meni – knjige zbiram večinoma na potovanjih – gre za potopise, knjige o lokalni umetnosti in arhitekturi. Brez slik in fotografij me knjiga težko pritegne, saj mi knjiga predstavlja neke vrste virtualno potovanje. Te knjige, ki jih imam v svojih prostorih, do teh imam odnos in neko čustveno navezanost, vsaka mi je všeč.