sl Slovenščina

Ljubljana, Slovenija, 17.-18. oktober 2013

Predkonferenčni dogodek »Technology Bridge« – Visokotehnološke inovacije povezujejo svet – v sodelovanju s 4. COBIK konferenco

Internacionalizacija znanja in visokih tehnologij, od inovacij do poslovnega modela, ali lahko država z gospodarsko diplomacijo pomaga pri prodoru visokotehnoloških podjetij?

V okviru prvega dneva razvojno-investicijske konference U.S. – Slovenia Business Bridge, se je odvijal predkonferenčni dogodek – Technology Bridge, katerega del je bila 4. COBIK konferenca.

V duhu povezovanja znanja in inovacij s poslovnim okoljem, investitorji ter industrijo, kar je glavni namen Centrov odličnosti, o katerih je tekla beseda, je Maja Makovec Brenčič, prorektorica Univerze v Ljubljani, ki je dogodek tudi moderirala, izpostavila, da Centri odličnosti že zdaj predstavljajo 2-3 odstotke priliva v gospodarstvu, v povprečju pa tudi večjo dodano vrednost v primerjavi z drugimi gospodarskimi subjekti v Sloveniji, generirajo zaposlitve in ponujajo potencial za mlade, inovativne posameznike. »Ne le vključiti podjetniško noto in pridobljeno podjetniško znanje- nastopiti moramo skupaj- odpiranje vrat, pomeni odpiranje vrat na globalnem nivoju!”

dr. Jernej Pikalo, Minister za izobraževanje, znanost in šport RS

»Korak naprej lahko naredimo le skupaj- vsi vpleteni: država je pri tem pomemben partner. Centri odličnosti in vlaganje v inovacijo in visoko tehnologijo v današnjih težkih časih je pogumna in dolgoročno pomembna odločitev.« Izpostavil je pomembnost preseganja internacionalizacije znanja v smeri globalizacije: »Tehnološka investicija je najbolj dobičkonosna investicija z veliko dodano vrednostjo, a le če se poveže z gospodarstvom in trgom. Za čim večji učinek je nujno združiti raziskovalni potencial z industrijo, kjer so nujne zasebne investicije. Glavni cilj ne sme biti raziskovanje per se, ampak komercializacija inovacij in konkretni produkti na trgu. Raziskovanje se mora obrestovati- mora imeti dodano vrednost tudi s finančnega vidika.«

Frenk Smrekar, CEO, Jafral »Sanje lahko uresničiš, tako da slediš sam sebi.«

“Iz ideje in znanja, a pomanjkanja denarja smo se podali na pot iskanja tuje investicije, četudi čas ni bil pravi, smo želeli preživeti samo s svojim delom”. Smrekar je izpostavil, da je podjetju težko ustrezati razpisanim javnim razpisom, poleg tega pa prijava terja veliko časa in je nujna odločitev, če se nam izplača.

Dr. Marko Jaklič, Cobik in Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, je izpostavil problematiko slovenske klime, kjer je veliko znanstvenikov, raziskovalcev zelo motiviranih, a jih okolje demotivira. »Gre za veliko manjših stvari, ki pa se seštevajo: Ne spodbujamo dovolj prehodnosti raziskovalcev v podjetniške vode. Za majhne korake ni potreben le javni denar, veliko se da narediti z voljo in jasnim namenom.«

»Zatresite čoln. Dovolj je bilo gotovosti. Nič ni narobe tudi, če vam kdaj ne uspe«

Dr. Zev Gurion, izvršni direktor, Aron BioMedical corridor, Akron, Ohio, »nekdo, ki razume zakaj svet stoji na inovacijah«, z besedami Maje Makovec Brenčič pravi, da je nujno, da se inovacijo vzame iz lokalnega in okolja in se jo naredi globalno, pri čemer je končni cilj komercializacija- družba mora z inovacijo profitirati.

»Rast je mogoča le z novimi tehnologijami, te namreč generirajo inovacije, privlačijo nove talente, sposobne ljudi, poveča se izvoz… Slovenija ima izobražen kader, močno high tech bazo, finančno strukturo, ki omogoča investicijsko kulturo, kjer je potrebno sodelovanje državnega in zasebnega sektorja z roko v roki, podjetniško kulturo, kjer je seveda še veliko potenciala, vse to pa povezuje inovacijski ekosistem. Bistveno je, da Slovenija razvije vizijo na področju inovacij: če se odloči lahko postane center globalne inovacije, za kar je potrebna centralizacija sistema v obliki inovacijskega koridorja… Vloga vlade je, da je glavni podpornik, glavni igralci pa so podjetniki. Odločite se za smer komercialnih inkubatorjev, ki direktno vključujejo podjetnike. Država lahko financira podjetja, da ta sama komercializirajo inovacije.«

mag. Ajša Vodnik, izvršna direktorica AmCham Slovenija:

“Podjetništvo ni najlažje, toda le tako, da stopimo iz cone udobja smo lahko uspešni. Zato pričakovanje, da bo podjetništvo oz. podjetnike financirala država in ne bo zasebnega rizika, ni smiselno niti praktično.”

Delovno kosilo s predsednikom RS Borutom Pahorjem

17.10.2013, Hotel Slon, Ljubljana

Predsednik Pahor tokrat v aktivni vlogi poslušatelja in komentatorja

Mag. Ajša Vodnik, izvršna direktorica Ameriške gospodarske zbornica – AmCham Slovenija, je pozdravila partnerja mednarodne razvojno investicijske conference U.S. – Slovenia Business Bridge javno agencijo SPIRIT in Ameriško veleposlaništvo v Sloveniji. Izrazila je iskreno olajšanje, da je začasna zaustavitev ameriške vlade končana in nima še večjih posledic za ZDA in svet.

Prepričana je, da partnerji združujejo moči, da skupaj naredimo nekaj dobrega za slovensko poslovno in s tem tudi družbeno okolje.

Izrazila je zadovoljstvo, da ima Slovenija predsednika, ki je tako kreativen in ve, da se svet spreminja in da se moramo spreminjati z njim. “Redki so predsedniki, ki se odločijo za neposredni izziv in odgovore na vprašanja, na katera se ne morejo v naprej pripraviti.”

Sandi Češko o pomembni in vroči temi – privatizaciji:

“Res je, da se je do sedaj privatiziralo malo državnih podjetij, vendar so se v zadnjih letih dogodile pomembne spremembe predvsem v miselnosti. Investitorji v podjetja, ki pa so se privatizirala, so izjemno zadovoljni in vedo, da so njihove naložbe varne, ker v Sloveniji ni velikih tveganj Izjemno je pomembno, da so vedno znova nagrajena kot najpomembnejša v njihovi globalni strukturi – kot je lep primer Goodyear Dunlop Sava Tires in številni drugi primeri. Ker se je vlada zavezala privatizaciji in pokazala resnost za uresničitev svojih namenov, je to pozitivni znak zaupanja in spremembe miselnosti, kar pomeni varnost investicij in tujim investitorjem sporoča, da bodo imeli varno naložen denar, kar pri sodobni ekonomiji pomeni veliko prednost.

Razkril je tudi napačno “mantro” sodobne gospodarske miselnosti, da se morajo podjetja usmerjati na trge kjer sta neverjetna rast in denar. Vendar po njegovi oceni za nekatere posle ni potrebno in tudi ni dovolj slediti temu “main stream” in usmerjamo na trge – Indijo, Brazilijo, Kitajsko. Ameriški trg je še vedno najbolj konkurenčen – kar se nekomu morda zdi strašljivo – vsi pa vemo, da te konkurenca okrepi. Ameriški trg je zaradi izjemno hitrega lastnega tehnološkega razvoja lačen inovacij, kar pomeni, da je iz naše perspektive Amerika “čudežna dežela za posel”. Predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja je napovedal kot najbolj inovativnega politika v Sloveniji, ki nam lahko pokaže kako biti inovativen tudi v gospodarstvu.

Slovenija gre po pravi poti

Ne glede na različna stališča med strankami, so vsi pripravljeni sodelovati

Borut Pahor, Predsednik Republike Slovenije, je povedal, da je drugič na tej mednarodni investicijski konferenci – prvič je bil v vlogi predsednika vlade in tokrat v vlogi predsednika države – in je poudaril, da se je v vmesnem času veliko spremenilo – predvsem v miselnosti med ljudmi glede tujega kapitala in tujih investicij v Sloveniji. “Ko sem bil predsednik vlade, sem veliko prepotoval po Sloveniji in prepričeval ljudi zakaj je to potrebno in pomembno – zdaj pa z veseljem ugotavljam, da je mentaliteta drugačna in se še spreminja. Odpiramo se. Pomembno je, da povabimo investitorje v Slovenijo. V naslednjih 5 letih sem prepričan, da se bomo spremenili na bolje, saj že sedaj opazujem znake, da gre Slovenija po pravi poti.

Moramo pa narediti naslednji korak in pokazati močno zavezanost vlade – predvsem pri slabi banki in privatizaciji, kjer v prvem paketu 15 podjetij, želim si videti naslednji paket 15 podjetij. Želim si zaveze od večine slovenske politike – in na tem mestu sporočam slovenskim podjetnikom in drugim – DA, to bomo naredili.

Na določena vprašanja bi morala odgovoriti predsednica vlade, vendar sem sprejel to nalogo, da zgradim mostove med strankami in koalicijo. Želim konsenz med strankami. Vodjem strank sem obljubil, da bom poskušal izvedeti kaj naj skupaj naredimo za ekonomsko rast. Želim vse naše znanje in izkušnje strniti v paket s predlogi za ekonomsko rast. Vsi vodje strank bodo zraven – zbiram inciative za to. Ne bo lahko , vendar kar je pomembno zame, imam občutek, da ne glede na različna stališča med strankami, so vsi pripravljeni sodelovati. Zdaj ni nihče pripravljen sprejeti odgovornosti, da uniči to Vlado.

Sam imam dve prioriteti:

1. politično stabilnost in

2. politično stabilnost

Prav tako se pogovarjam s preprostimi ljudmi, delavci, managerji, župani in po petih letih krize so prepričani, da moramo poleg zdravstvene in upokojenske reforme doseči tudi strukturne reforme. Praktično ves čas govorim, da moramo olajšati procedure za lažji začetek posla, da bo Slovenija bolj atraktivna za tuje investitorje.«

Državna podjetja – privatizacija in prestrukturiranje

»Naš problem je preveč govorjenja in premalo akcije!«

Mitja Mavko, državni sekretar na Ministrstvu za finance je predstavil vladni pogled na problematiko privatizacije, kjer je izpostavil nujnost saniranja bančnega sistema, slabo korporativno upravljanje, zadolženost ter premalo domačega in tujega kapitala, nedorečena fiskalno politiko… »S tujimi investicijami lahko znižamo javni dolg in dosežemo fiskalno stabilnost. Privatizacija je priložnost, svež veter, ki v deželo prinaša svež kapital in nov model korporativnega upravljanja. S tujimi investicijami lahko znižamo javni dolg in dosežemo fiskalno stabilnost.«

»Ne želimo dajati vtisa, da nam gori za petami, ne želimo izgledati obupani… Želimo pokazati pripravljenost soočanja s problemi, ki so na poti. Ne želimo prodati le »srebrnine«, saj je trg raznolik, kupci pa različno orientirani.«

Matej Runjak, član upravnega sveta, SOD, je izpostavil specifičnost in raznolikost vsakega posameznega privatizacijskega postopka. »Določiti je treba fokus prodaje in se držati časovnice. Najprej želimo privatizirati podjetja, ki so na proces pripravljena in bodo kreirala uspešne zgodbe- pozitivno poročilo. Prvi pomemben korak na poti uspešne privatizacije podjetij pa je centralizacija upravljanja premoženja.«

Archibald Kremser, CFO, NLB d.d.:

Slovenija se mora zavedati, da ni edina država ki si želi tujih investicij

Archibald Kremser je na primeru NLB d.d. povzel del zgodbe korporativnega prestrukturiranja v Sloveniji, kjer enega največjih izzivov predstavlja veliko vpletenih partnerjev. »Največji izziv je koordinacija in kompleksnost zbiranja ene transakcije,« ter poudaril, da ni dovolj le pripravljenost k privatizaciji: »Privatizacija je del konkurenčnega trga – Slovenija se mora zavedati, da ni edina država ki si želi tujih investicij. Prvi korak je, da država daje pozitiven vtis z željo po tujih investicijah.«

Robert B. Irving, Head of M&A- Central europe and Turkey, White&Case:

V času ko veliko investitorjev išče razloge, zakaj ne skleniti posla, je nujno biti konkurenčen

»Razlogov za slabo voljo investitorjev v Sloveniji je veliko. Slovenija mora nenehno pošiljati v svet signal, da si želimo tujih investicij, spremeniti moramo javno percepcijo – okoli privatizacije je treba zgraditi pozitivno zgodbo. Ljudje morajo razumeti, da se na dolgi rok privatizacija splača in da rast sledi. Nujno je odmakniti ovire s poti preden začnemo s procesom privatizacije: sposobnost in pripravljenost sodelovanja managementa, zgraditi je treba enotno mnenje vseh vpletenih, da ni konflikta interesov, urediti je treba regulativne okvirje… Prej ko to storimo, bolj bomo konkurenčni in boljši izzid lahko pričakujemo.«

Poslovna večerja z predsednico vlade RS mag. Alenko Bratušek

17.10.2013, Festivalna dvorana, Ljubljana

Večer pozitivnih presenečenj s predsednico vlade in ameriškim veleposlanikom

H.E. Joseph A. Mussomeli: “Predsednica vlade RS Alenka Bratušek na svoja lastna ramena prevzela vlogo, za katero so bili drugi veliko preveč previdni ali preveč plašni , da bi si upali.”

H.E. Joseph A. Mussomeli se je zahvalil odličnim gostom poslovne večerje in pohvalil ekipo AmCham Slovenija , ki je z močnim duhom in srčnostjo organizirala ta dogodek ter čestital pokrovitelju dogodka podjetju Deloitte za praznovanje 20 let njihovega delovanja v Sloveniji. Izrazil je: “Počaščen sem – in celo malo presenečen – da sem nocoj tu. Zaradi začasne zaustavitve vlade v Washingtonu, nismo bili prepričani, če bomo lahko sodelovali. Veliko več vam lahko povem o zaprtju v Washingtonu, ampak raje bi obdržal svojo službo.

Naj povem še nekaj besed o Sloveniji. Citiral bi Shakespeara: “Nekateri se rodijo odlični, nekateri dosežejo veličino, in v nekaterih je veličina vgrajena.” No, Slovenija zagotovo ni bil rojena odlična – tudi njeno plodno obdobje v katerem se je rodila je trajalo več stoletij. In še ni dosegla veličine. Ampak Slovenija je imela veliko vsiljenih težav v zadnjih nekaj letih. In kot vsi vemo, problemi in težave, ki nas napadajo – in način kako se z njimi spopademo in soočamo – pokažejo ali smo kot posamezniki in kot narodi ocenjeni kot veliki ali majhni.«

Kot vsi vemo je krepitev poslovnih vezi med našima državama prednostna naloga veleposlaništva. Radi bi videli, da Slovenija postane glavna destinacija za ameriške naložbe, prav tako upamo, da se bo več slovenskih vlagateljev osredotočilo na ameriški trg. Vidimo prednosti tega partnerstva vsak dan – od naložb podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires v Kranju, do uspeha Studio Moderna je na ameriškem trgu – in vemo, obstaja veliko več podobnih zgodb. S svojo prvovrstno infrastrukturo, dobro razvito in visoko izobraženo delovno silo in geostrateškim položajem, je Slovenija idealen kraj za ameriške vlagatelje. Slovenija bi morala biti v središču regionalnih naložb in regionalne dejavnosti.

Vendar pa vsi vemo, da izzivi za izboljšanje poslovnega ozračja ostajajo. Prezgodaj je reči za gotovo, da je prihodnost Slovenije zagotovljena. Vendar pa je ta vlada dosegla več – in je preživela dlje – kot bi mnogi upali . Pod vodstvom premierke Alenke Bratušek si je slovenska vlada prizadevala s trdimi , vendar nujnimi reformami za stabilizacijo slovenskega gospodarstva : uzakonitev zlatega fiskalnega pravila , zagotavljanje podpore za privatizacijo , dosegla soglasje o skromnem povečanju DDV in nadaljuje z občutljivimi razpravami o proračunu, ki so pomagale prepričati mnoge skeptike , da Slovenija lahko prebrodi ta nevihtna obdobja. Ne bom zanikal ali poskušal omiliti resnice, da morate premagati še veliko ovir – tako gospodarskih in političnih – in da obstaja veliko odločitev , ki bodo zahtevale še večji pogum in večjo modrost , da se zagotovi blaginja in stabilnost . Vendar še vedno upam – in pričakujem – da sta ta Vlada in ta predsednica vlade sprejela, kar jima je usoda namenila. To še posebej velja za predsednico Vlade, ki je bila neutruden borec za Slovenijo in je s svojo vztrajnostjo in pogumom presenetila svoje kritike, pri čemer je na svoja lastna ramena prevzela vlogo, za katero so bili drugi veliko preveč previdni ali preveč plašni , da bi si upali .

V naslednjih dveh letih bo odločilno obdobje za Slovenijo in za slovenske voditelje. Bo Slovenija zgolj še ena postana, ampak dokaj stabilna država, ali bo postala dinamično središče ponovno aktivirane regije? Menim, da ima predsednica Vlade, ki se je zavezala za Slovenijo – in za vse Slovence – in si prizadeva, da bo Slovenija gospodarska elektrarna jugovzhodne Evrope, ključnega pomena za ta uspeh.”

Slovenija je žrtev lastnega uspeha

Mag. Alenka Bratušek, predsednica vlade RS je ocenila, da je Slovenija žrtev lastnega uspeha: “Zaslepil nas je lastni uspeh, saj je bila Slovenija večji del zadnjih 20 let politično in gospodarska uspešna, zato bi lahko rekli, da smo bili žrtev lastnega uspeha in bi morali rešiti probleme, ko so bili še lažje rešljivi. A vse smo pometli pod preprogo v upanju, da bodo tam tudi ostali. Zato nas je globalna kriza ujela nepripravljene in bo Slovenija potrebovala malo več časa kot druge evropske države s podobno usodo, da se izvije iz krize: “A okrevanje bo prišlo,” je zatrdila premierka in ob tem dodala, da je njena Vlada takoj po imenovanju pričela uvajati reforme za obnovitev konkurenčnosti in spodbujanje gospodarstva. “Prepričani smo, da so predlagane reforme ustrezne in menimo, da lahko krizo rešimo sami, brez tuje finančne pomoči, “ je optimistična Bratuškova. Navedla je prioritete svoje Vlade, ki so stabilizacija bančnega sistema, konsolidacija javnih financ in povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Helios dokaz, da vlada misli resno

Na tem mestu je izpostavila predvsem vladne reforme za izboljšanje gospodarskega in poslovnega okolja, v katere sodi tudi boljše upravljanje državne lastnine. Povedala je, da ta strategija narekuje vladi, da proda ne-strateške državne naložbe. “Prvi privatizacijski paket je bil sestavljen iz 14 podjetij in ene banke – od tega vemo, da je bil Helios nedavno prodan. To je še en dokaz, da vlada misli resno, ko sporoča, da je privatizacija eden od temeljev slovenskega gospodarskega okrevanja. Zbranim potencialnim ameriškim investitorjem pa je zagotovila, da je Slovenija odprta za ameriške investicije. Izpostavila je, da bodo pri privatizaciji imela prednost podjetja, ki imajo dolgoročni interes prisotnosti na slovenskem trgu in bodo imela trdne načrte in poslovne strategije za razvoj podjetij.

Slovenija iz krize že naslednje leto

Izpostavila je tudi splošno gospodarsko okrevanje in kljub nekaterim napovedim, da se bo Slovenija iz krize dvignila šele leta 2015, napovedala, da se bo to zgodilo že prihodnje leto.

Zavrnila je nekatere kritike, da njena Vlada sledi diktatu EU: “Težkih ukrepov nismo sprejeli zato, ker nam bi to zaukazala EU, temveč zato, ker so v našem lastnem nacionalnem interesu.”

Izpostavila je tudi gospodarsko sodelovanje Slovenije z ZDA in je izrazila prepričanje, da so ameriški vlagatelji in potrošniki seznanjeni z odličnostjo slovenskih podjetij in prav tako izdelkov: “Slovenske Elanove smuči uporabljajo na ameriških smučiščih, naša lahka letala letijo na ameriškem nebu in slovenska zdravila izboljšujejo zdravje v ZDA,” je bila slikovita Bratuškova. “Potencial za naše sodelovanje pa je še velik – predvsem na področju neposrednih tujih naložb in ni dvoma, da je Slovenija odprta za tuje naložbe – trenutno premore 7,6 milijarde evrov tujih naložb – vendar je od tega le pol odstotka iz ZDA. Po drugi strani pa so ZDA največji investitor v Evropi. Razkorak je očiten,” je opozorila premierka in zaključila, da bi moralo biti tesnejše sodelovanje logična posledica naših obstoječih dobrih odnosov, skupnih vrednot in političnega ter gospodarskega partnerstva.

Nj.Eksc. Joseph A. Mussomeli postal častni član AmCham Slovenija

Na večerji z več kot 250 najvišjimi predstavniki slovenskega gospodarskega in političnega okolja ter številnimi uglednimi tujimi gosti ter potencialnimi investitorji, sta Ajša Vodnik, direktorica AmCham Slovenija ter Thierry Villard, generalni direktor Goodyera Dunlop Sava Tires ter prvi podpredsednik AmCham Slovenija v imenu Sveta guvernerjev AmCham Slovenija podelila častno članstvo AmCham Slovenija ameriškemu veleposlaniku v Republiki Sloveniji, Nj.Eksc. Josephu A. Mussomeliju za vso njegovo podporo, predanost, naklonjenost in prijateljstvo do Slovenije in njegova mnoga prizadevanja ter vloženo energijo, da izpolnjuje osnovno nalogo ameriškega veleposlaništva – krepitev poslovnih vezi med našima državama. Za krepitev vezi med AmCham Slovenija in amerisškim veleposlaništvom, aktivnim udejstvovanjem na področju družbeno odgovornih projektov in z ačastno pokrosviteljstvo projekta AmCham Young ProfessionalsTM v njegovem celotnem mandatu.

AmCham Poslovni zajtrk

18.10.2013, Hotel Slon, Ljubljana

Še vedno imamo žogo

Joseph P. Quinlan: “Ti si na dnu – jaz te potegnem gor. Jaz sem na dnu – ti me potegneš gor.”

Prvič je v Slovenijo prišel človek, ki ga je ameriška televizijska mreža CNBC označila za enega vodilnih strokovnjakov za globalne finančne tokove in enega najboljših poznavalcev transatlantske ekonomije, gospod Joseph P. Quinlan, glavni direktor in vodilni strateg pri U.S. Trust – Bank of America Private Wealth Management (Managing Director and Chief Market Strategist at U.S. Trust – Bank of America Private Wealth Management), ki je predstavil »The Case for Investing in Europe”.

Predstavil je tudi svoj pogled na prednosti čezatlantskega trgovinskega sporazuma med ZDA in EU t.i. TTIP (Transatlantic Trade and Investment Partnership), ki je po njegovi oceni s ciljem 13 MIO novih delovnih mest zelo ambiciozen, a nujen projekt, ki obema partnerjema prinaša veliko prednosti v stilu: “Ti si na dnu – jaz te potegnem gor. Jaz sem na dnu – ti me potegneš gor.”

Evropa je bogata – združimo se

Ameriški interes za takšno partnerstvo je nazorno opisal: “Največje gospodarstvo na svetu ne predstavljata ne Kitajska, ne Amerika, temveč Evropa – pa ne po svoji velikosti, temveč po bogastvu in blagostanju. Veliki trgi po številu prebivalstva, kot je Indija, ne morejo prispevati k izboljšanju svetovne gospodarska slike, ker so revni. Evropa pa je bogata. Poiskati moramo ravnotežje v izvozu in uvozu med obema državama.” Prav tako je poudaril, da so ZDA še vedno močen ekonomski igralec: “Še vedno imamo žogo.”

Prepričan je, da tudi, če TTIP ne bo realiziran v celoti, bodo Ameriška in evropska podjetja širila svoje povezovanje in sodelovanje.

Po njegovi oceni za oba partnerja sporazuma obstaja največji izziv in sicer nova delovna mesta in zniževanje brezposelnosti – kar naj bi reševal ravno TTIP.

Realno je ocenil, da bo sporazum težko doseči, ker se na eni strani spopadamo z recesijo, po drugi strani pa s prizadevanjem za ekonomsko rastjo, vendar se že vidijo izboljšanja tudi v tej smeri.

“Nimamo idealnega sistema, vendar skupaj gradimo zelo močno partnerstvo, ki nam daje potencial, ki si ga vsi zaslužimo. Prav tako lahko ZDA in EU skupaj postavimo standarde za ostale dele sveta,”

TTIP – transatlantski prostotrgovinski sporazum in investicijsko partnerstvo ni ravno »seksi«, vendar nam prinaša koristi

Investitorji se vedno vprašamo: “Kaj je v tem dobrega zame?” Kot odgovor na retorično vprašanje je podal nekaj glavnih prednosti sporazuma:

– Prinaša nižje stroške in več trgovine ter investicij

– Tu ne gre za dominacijo, temveč za dolgoročno partnerstvo in zlato priložnost za okrepitev naših gospodarstev.

– Oboji hočemo enako – harmonizirati in standardizirati predpise

– Številke naj govorijo zase

– Največja prednost so nova delovna mesta


Kako poslovati z in v ZDA

Gaetano Massara, CEO, GE South East Europe

»Gaetano Massara, ki regijsko vodi eno največjih podjetij na svetu General Electric, je povedal, da so izjemno zadovoljni s partnerstvom, ki ga imajo s podjetjem Gorenje, zato verjame, da bi tudi ostala podjetja v Sloveniji lahko postala del dobaviteljske verige, opozoril pa je da je za podjetja, ki želijo biti del partnerstva s z njimi, ključno, da imajo visokokvalitetno proizvodnjo in vrhunski dizajn. Verjame, da so prav to odlike slovenskih podjetij, zato opozarja, da bi bilo vredno raziskati priložnosti za sodelovanje.

Tanja Makovec Petrik, Attorney at Law, Petrik Law Firm

Slovenka, ki živi in dela v ZDA se je osredotočila predvsem na to, da je potrebno natančno preučiti tako vizni sistem in vse pravne zadeve v zvezi s podjetjem preden se odpraviš na trg, saj lahko reševanje stvari za nazaj znatno podraži delovanje.

Tomaž Groff, Ecobase Global

Tomaž Groff je opozoril, da je najpomembnejše pri razmisleku o odhodu dobro narediti domačo nalogo – in to doma – ter se fokusirano osredotočiti kaj so pričakovanja in želje. Potrebno je izbrati dobre lokalne svetovalce in partnerje na ameriškem trgu, ki poznajo industrijo in njene zakonitosti. Pozanimati pa se je potrebno tudi o lastnostih potrošnikov v ZDA.

Jadranka Jezeršek Turnes, CO PoliMat

Jadranka Jezerše se je osredotočila na pomen dobro strukturirane fokusirane komunikacije in poznavanje veščin za hitro in uspešno predstavitev ameriškim investitorjem, kar je lahko v nekaterih primerih ključno , saj brez tega tudi, če imaš vrhunski produkt ne moreš pridobiti investicije.

Karen Mims, Consular Officer, US Embassy Ljubljana

Predstavnica ameriškega veleposlaništva je konkretno opisala korake in pomembnost natančnih postopkov za pridobivanje delovnih viz.

Jurček Žmauc, Consul General of the Republic of Slovenia in Cleveland

Jurček Žmauc, generalni konzul Republike Slovenije v Clevelandu je osvetlil številne primere v katerih Slovenija in Ohio že sodelujeta in predstavil združenje S-Abah, ki se trudi združevati slovenska podjetja in ameriške prijatelje v ZDA.

Michal Smrek, Partner, White&Case (Europe) LLP, Prague

Michal Smrek se je osredotočil SV Evropo in razložil, da ameriški investitorji na tem trgu iščejo ideje in inovacije. Zato pogosto velike korporacije kupijo podjetje, da skupaj v paketu dobijo ekspertno znanje zaposlenih. Pri tem svetuje podjetjem, da so pozorna na pravice, ki izvirajo iz intelektualne lastnine. Opozoril je, da v tej regiji pogosto podjetniki skrivajo svoje izdelke in jih poskušajo narediti idealne, pri tem pa izgubijo moment na trgu. Pri tem je šaljivo dodal: »Odločite se ali želite biti bogati, ali pa »kralji na svojem majhnem dvorišču.« Opozoril je, da se je potrebno globalizirati, pri tem pa priporočil naj se podjetniki res fokusirajo na tehnologijo in inovativnost in ne poskušajo z izleti v neznano in odkrivanjem že odkritega.

Fokus na dve zvezni državi Kolorado in Ohio

Na US Slovenia Business Bridge sta se predstavili dve zvezni državi Ohio in Kolorado. Udeleženci so ugotovili, da je moč priložnosti za vstop na ameriški trg najti tudi tam, saj so v manjših državah verjetno bolj pripravljeni vlagati v to, da pridobijo dobre partnerje.