Po sestanku s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor vas seznanjamo z nekaterimi ključnimi novostmi in postopkom sprejemanja paketa zakonov.

Javna razprava je potekala do 19.2.2016, znotraj komisije smo pripravili lastne pripombe, ki si jih lahko preberete spodaj.





· Predvideno je, da bodo zakoni sprejeti na vladi 1.6.2016 in da bo jeseni prvo branje v parlamentu.

· Na naše komentarje, da se daje preveliko vlogo arhitektom z izključno pravico pri pripravi projektov in nadzorovanju le teh (vodja gradnje), smo dobili zagotovilo, da to ni bilo mišljeno na ta način in da bodo zapis v zakonu popravili, da bo bolj jasen, saj je bilo na to tudi z ostalih strani največ pripomb.

· Najbolj pomembna sprememba je izdajanje predodločbe za 2 leti, določa stavbnost zemljišča pred samim nakupom zemljišča, izda jo UE. Na že izdano predodločbo se občina ali kdo drug ne more več pritožiti.

· Komunalni prispevki bodo vezani na začetek gradnje in ne na izdajo gradbenega dovoljenja. Razmišlja se tudi o opciji omejitve komunalnega prispevka navzgor.

· Predviden je združeni postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja in soglasij na podlagi enostavnejše (manj detajlne) projektne dokumentacije.

· Okoljevarstvena dovoljenja – problematičnost dolgotrajnih postopkov in odločanje na podlagi zahtevane detajlne dokumentacije. Predlaga se pridobitev OVD do pričetka obratovanja.

· Po novi zakonodaji bo OPN določal pogoj za gradnjo, ko je investitor znan, se gre v integrirani postopek, OPPN bo že gradbeno dovoljenje.

Stališča članov AmCham Komisije za okolje in prostor na osnutke novega Zakona o urejanju prostora, Gradbenega zakona in Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih

Podpiramo izhodišče predlagateljev zakona, da je potrebno sistemsko poenostaviti in pohitriti postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pri tem bi kot korak v pravo smer lahko izpostavili predloge, kot na primer:

»pravica graditi« ni več obvezen pogoj pri izdaji gradbenega dovoljenja in ga nadomešča soglasje, kar poenostavi tudi meje postopke,

pohitritev t.i. integriranih postopkov, kjer se GD izdaja na osnovi OPPN, pri tem pa je žal za slednjega še vedno zahtevana preveč podrobno izdelana projektna dokumentacija (nivo PGD),

možnosti sprememb gradbenega dovoljenja na podlagi navedbe le t.i. mejnih značilnosti objektov (gabaritov),

pocenitev stroškov komunalnih prispevkov, itd.

v primerih potrebnosti pridobivanja soglasij in dovoljenj kot pogoj za izdajo GD, ni več dvojnih pritožbenih postopkov,

Predlog zakona v delu, ki zadeva samo izvedbo gradnje, je še precej nedorečen in ne ureja ustrezno vloge posameznih deležnikov. še posebno je pri tem podcenjena vloga izvajalca, kar ga postavlja v izrazito neugoden položaj in izpostavlja nepotrebnim tveganjem.

Kar zadeva predlog Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, smo mnenja, da predlagane rešitve niso ustrezne, saj po eni strani preveč izpostavlja le eno stroko (arhitekte), medtem ko se vloga in pristojnost ostalih inženirjev bistveno omejuje. Za podjetja, ki v sklopu izvajanja kompleksnih projektov velikokrat opravlja tudi vlogo projektanta, pa je nesprejemljivo omejevanje možnosti izvajanja projektiranja z lastnim kadrom.

Po našem mnenju se je pri zasledovanju naštetih ciljev preveč izhajalo iz potreb članov zbornic, manj pa iz primerov dobre prakse, še prav posebej je to očitno pri Zakonu o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, ki preveč izpostavlja le eno stroko (arhitekte), medtem ko se vloga ostalih bistveno omejuje.

Smatramo, da morajo predlagatelji zakona v javni razpravi bolj prisluhniti tudi ostalim strokam in deležnikom v procesu gradenj in pripraviti ustreznejše rešitve za izvajanje zakona, sicer le ta ne bo dosegel svojega namena.

Podpiramo tudi prizadevanja na področju urejanja prostora in smo mnenja, da je predlog zakona korak v pravo smer.

Kot investitorji objektov, ki se morajo neprestano prilagajati novim tržnim zahtevam predlagamo, da bi zaradi dolgotrajnosti postopkov sprejemanja ustreznih prostorskih aktov in kljub težnji prostorcev po konceptualni čitljivosti posega v prostor, predlog zakona omogočal večja odstopanja od prostorskega akta v smislu lege in velikosti, seveda znotraj površine, ki je definirana z regulacijskimi linijami in varovalnimi pasovi.