Gost govornik je bil dr. Uroš Čufer, Minister za finance Republike Slovenije, nekdanji bančnik in novinec na političnem prizorišču. Minister, ki običajno ne govori veliko, danes pa je prisotne gospodarstvenike, diplomate ter zbrane novinarje iz številnih medijev prijetno presenetil in bil izčrpen tudi v besedi, kot običajno pa je bil sporočilno jasen, iskren ter konstruktiven.

Ponovno nam je pokazal zakaj si je v poslovni javnosti – sploh mednarodni – ustvaril ugled človeka dejanj.

Pogovor z ministrom sta vodila Barbara Žibret Kralj, direktorica področja revizije, Deloitte in MaticVošnjak, partner in direktor, Competo.

Matej Potokar, predsednik Ameriške gospodarske zbornice – AmCham Slovenija je v uvodnem nagovoru ministru in udeležencem poslovnega zajtrka izpostavil svoje poglede in odgovornost AmCham Slovenija za postavljanje pogojev za izboljšanje poslovnega in družbenega okolja v Sloveniji: »Izpostavil bi tri pomembne točke za Slovenijo.

Prva je gotovo privatizacija, ki bo omogočila, da bodo tuje družbe prinesle denar za reševanje naše finančne situacije, vendar je to pomembno tudi s poslovnega vidika, saj bomo s tem pridobili visoke standarde, drugačno poslovno perspektivo, pa tudi primere dobre prakse družbene odgovornosti ter obravnavanja mladih perspektivnih kadrov. Zato je nujna vključitev Slovenije v mednarodno okolje.

Kot drugo pomembno točko želim izpostaviti, da moramo nujno znižati obdavčitev na plače, sicer ne bo več veliko delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.

Kot tretje pa bi vam rad povedal, da smo Slovenci visoko izobraženi, predani, lojalni, delavni – in prav tako kot slovenski športniki – premoremo veliko strasti in želimo zmagovati. Morda Slovenija ne bo najboljši gospodarski model, vendar definitivno mora biti zmagovalec v nekaterih industrijah in viden nišni igralec.«

Začetek današnjega poslovnega srečanja Ameriške gospodarske zbornice – AmCham Slovenija so tokrat udeleženci skupaj z ministrom pričakali na nogah in z glasnimi vzkliki in aplavzom navijali za smučarko Tino Maze, ki je ravno v času poslovnega zajtrka na olimpijskem smuku osvojila zlato medaljo. “Nisem pričakoval, da bom imel tako dobro predtekmovalko kot je Tina Maze na tem parketu. Postavili ste mi visoka merila,” je komentiral Tinino zmago in svoje izzive finančni minister Uroš Čufer.

»športniki in gospodarstveniki imajo enak način delovanja – zastavijo si cilj, spremljajo svoj razvoj in merijo rezultate. Pri politiki pa je nekoliko drugače. Težko si predstavljam, da bi Tina Maze naredila referendum kako naj trenira,« je naredil primerjavo med športom in politiko finančni minister.

Pritiski in pričakovanja so visoka, vendar minister razmišlja in deluje strateško in osredotočeno na nujne prioritete, ki jih je zbranim nanizal v svojem uvodnem govoru.

»Včasih pozabimo, da je Slovenija majhno, odprto gospodarstvo in da v tem času – boj kot kdaj koli prej – nujno potrebuje povezave s tujim poslovnim okoljem – bolj kot smo vajeni ali kot želimo, « je bil realen minister.

Izpostavil je tudi, da smo že nekaj časa ujeti v recesijo in da nam rigidnost trga in struktur ne dovoljuje, da bi premikali stvari tako hitro kot si želimo.

Ker se finančni minister zaveda, da nam je čas za spremembe praktično že potekel, je spregovoril o svojih prioritetah: »Devetdeset odstotkov svojega časa posvečam nekaj prioritetam, na katere smo osredotočeni in to so tri ključne prioritete ekonomske politike: prestrukturiranje gospodarstva in obnova finančnih virov, stabilizacija javnih financ in zmanjšanje javnega dolga ter privatizacija in izboljšanje korporativnega upravljanja.« Prve rezultate pri prestrukturiranju gospodarstva minister pričakuje v prvem polletju.

Minister si prioritetno prizadeva:

1. Da slovenski poslovni prostor postane ponovno konkurenčen v primerjavi z EU in državam Evro cone, saj slovenska podjetja večinoma še vedno ne morejo uživati koristi ekspanzivne denarne politike v območju evra.

2. Popraviti nesposobnost bank za zmanjšanje njihovih dolgov;

3. Re-balansirati fiskalno politiko in jo popeljati nazaj v normalno stanje;

4. Preko nujne privatizacijskega procesa spremeniti rigidne lastniške strukture;

5. Sprejemati moramo odločitve – ne katere koli – temveč prave odločitve.

“Politična stabilnost je nujen instrument za doseganje ciljev, ki jih mora država izpolniti, da se izkoplje iz težav,” je nadaljeval Čufer.

Glede čiščenja bančnih bilanc je dejal, da so lani imeli ambicijo re-kapitalizirati banke in prenesti slabo premoženje na »slabo banko«, vendar je pri tem zaradi usklajevanj prišlo do zamude dveh četrtletij. Bankam bi pri vstopu na finančne trge pomagala velikanska transakcija svežega kapitala v banke in prenos slabih posojil na slabo banko – kar bi seveda podjetjem olajšalo dostop do svežega denarja.

Minister je povedal, da primernega programa za prestrukturiranje podjetij do sedaj še ni bilo. Nova stečajna zakonodaja je nujna za prestrukturiranje podjetij, ki so prevečkrat ujetniki okorne lastniške sestave. “Če nam prestrukturiranje podjetij spodleti, nam bo spodletela tudi sanacija bank. Vaja še ni končana,” je dejal Čufer in dodal, da je prepričan, da se po vseh ukrepih – prestrukturirati podjetja in tako prečistiti finančni kanal – lahko rast hitro obnovi. Prestrukturiranje podjetij je zato po njegovem mnenju prednostna naloga, mora pa biti celovito in ne le delno skozi re-programe ali moratorije na kredite. »Prišlo bo do gospodarske rasti v naslednjih 6 mesecih, sledilo pa ji bo znižanje obrestnih mer,« je realno optimističen finančni minister.

Minister je izpostavil DUTB kot ključno orodje, ki ima po njegovem mnenju finančno in kadrovsko sposobnost, da prestrukturira podjetja.

Stabilizacija javnih financ in obrat negativnega trenda pri javnem dolgu

»Spopad z naraščajočim javnim dolgom bo prva naloga po končani sanaciji bank in restrukturiranju podjetij,« napoveduje finančni minister.

Prestrukturiranje je sicer daljši prosces, a v prvih šestih mesecih tega leta minister Čufer napoveduje rezultate. Tudi od DUTB pričakuje, da se najprej posveti prestrukturiranju podjetju, šele nato unovčevanju premoženja.

Razdolževanje bo po ministrovem prepričanju postopno prispevalo tudi k popuščanju finančnega krča in zniževanju obrestnih mer na posojila. Pozitivno ministrovo oceno ima trenutna zadostna likvidnost bank, opozoril pa je, da je potrebno sredstva pravilno razdeliti.

Kot drugo ključno nalogo je Čufer izpostavil stabilizacijo javnih financ in obrat negativnega trenda pri javnem dolgu. »Javni dolg je namreč v zadnjih letih močno narasel in to skoraj brez učinka na rast,« je opozoril. »Dolg je zato treba stabilizirati in nato začeti zniževati, saj njegovo breme duši gospodarstvo, » je prepričan minister.

Dotaknil se je pokojninske reforme, prilagoditev stroškov in zaposlenosti v javnem sektorju, reformo sistema občin, revizijo subvencij in socialnih transferjev ter popolno prenovo porabe EU sredstev, tako da bodo imela ta največji možni učinek na rast.

Čeprav se zaveda morebitnih tveganj radikalnega posega v javni sektor, a vseeno napoveduje strukturne ukrepe v javnem sektorju na področju plač, pokojnin, števila zaposlenih, občinske porabe in socialnih prejemkov. Prav tako je prepričan, da moramo dodobra zagnati najprej privatni sektor, da bomo lahko nanj preusmerili delovno silo iz javnega sektorja.

Zaveda se tudi, da ukrepi v javnem sektorju ne smejo biti prehitri, dokler se v Sloveniji ponovno ne vzpostavi finančni kanal in gospodarstvo ne zadiha po krizi, recesiji in drugih negativnih trendih.

Minister je izpostavil: »Dojemanje tveganj se bo zmanjševalo s postopnim razdolževanjem podjetij. Na fiskalni strani še nisem videl prijetnega presenečenja, zato ga niti ne pričakujem.«

Proračunski primanjkljaj je letos z lanskih 4,3 odstotka zdrsnil na 3,2 odstotkih BDP. V letu 2015 pa naj bi deficit zdrsnil na 2,5 odstotka BDP.

Kot tretjo ključno nalogo ekonomske politike je minister izpostavil izboljšano korporativno upravljanje v državnih podjetjih skozi sprejem zakona o Slovenskem državnem holdingu in strategije upravljanja z državnimi naložbami ter privatizacijo določenih državnih naložb.

Minister Čufer je tako odločen: »Upravljanje z državnimi naložbami je potrebno poenotiti, odločanje pa centralizirati. Razprava v koaliciji kaže, da želijo nekateri partnerji še vedno imeti svoje vrtičke, a to ni dobro. Če politika v tem projektu ne bo uspela, mednarodna javnost Slovenije ne bo jemala resno.«

Za znižanje javnega dolga minister vidi dva načina – preko privatizacije in uvedbe slabe banke. Poudaril pa je, da ni dovolj, da le znižamo fiskalni deficit, temveč ga moramo pripeljati na točko 0.

Povedal je, da se je transakcija v javnem sektorju pričela leta 2012, v letu 2013 pa so pričeli s privatizacijo prvih dveh podjetij iz liste petnajstih, ki so predvidena za privatizacijo. »Izgubili bomo svojo kredibilnost, če ne bomo izvedli privatizacije vseh petnajstih. To moramo izpeljati. Država svoje obljube mednarodnim trgom mora izpolniti, saj je “težko pojasniti, zakaj bi država bila lastnica podjetij. Glede tega prevelikih razprav ne bi smelo biti, razen v nekaj sektorjih ali podjetjih,« je odločen minister.

»Odločiti se moramo, kaj je za nas strategija in si določiti tudi kratkoročne cilje,« je orisal korake privatizacije: »Na začetku smo hoteli imeti celotno sliko, vendar smo ugotovili, da bo celoten proces vzel sedem do osem mesecev, kar se nam je zdelo absolutno preveč. Zato smo se odločili za »bližnjico« in se najprej osredotočili na prvih pet podjetij. S predlogom smo šli na vlado, parlament pa nam je odsvetoval, da prihajamo nazaj z naslednjim paketom, temveč je od nas pričakoval, da pridemo s celotno strategijo.« V tej luči je prepričan tudi, da politika izvedbe privatizacije vseh 15 podjetij na seznamu, ki ga je potrdil DZ, ne sme postaviti pod vprašaj.

Ministrstvo je prvi osnutek strategije že pripravilo, široka javna razprava o njej pa po ministrovih pričakovanjih verjetno sledi marca, po sprejemu zakona v DZ.

Temeljitejše spremembe davčnega sistema v smeri manjše obremenitve dela in večje obremenitve premoženja napoveduje čez nekaj let, a kot glavni razlog za slabo sposobnost sprejemanja tujih naložb Čufer vidi predvsem v tem, da postopki trajajo predolgo in da se vsi ključni deležniki prepočasi obrnejo. Zato se bo tudi na tem področju zavzel za korenitejše spremembe.