Svet je v novi industrijski revoluciji, ki jo v večji meri zaznamuje digitalizacija in razvoj tehnologij. Nove programske rešitve in inovacije spreminjajo tradicionalne industrije in proizvodnjo. V kolikšni meri imajo države razvite sposobnosti za bodoča poslovanja? Kako bo to vplivalo na naše poslovanje? Kakšna bo prihodnost industrij in kako se lahko pripravimo na še neznane izzive?
AmCham Slovenija Patron člani, člani Snežne kepe in posebni gostje so se o vprašanju kakšna bo prihodnost industrij pogovarjali z izvršnim partnerjem in predsednikom uprave A.T. Kearney, Johanom C. Aurikom, strokovnjakom na področju strateškega načrtovanja, ter soavtorjem knjižnih uspešnic: »The Future of Strategy: A Transformative Approach to Strategy for a World that Won’t Stand Still (McGraw-Hill, 2015)« in »Rebuilding the Corporate Genome (John Wiley & Sons, 2002)«.
»Digitalna transformacija spreminja delovanje na vseh ravneh, njen učinek zagotovo močno vpliva na delovanje industrij kot tudi na prihodnost proizvodnje, ki bo morala biti še bolj fleksibilna,« je uvodoma poudaril Aurik. »Pomembno pa se je zavedati, da Četrta industrijska revolucija ne predstavlja le razvoja novih tehnologij ampak vključuje tudi spremembe v naravi dela, odnosih, komunikaciji, miselnosti, upravljanju,« je še dodal.
Predstavil je štiri možne scenarije prihodnosti industrij leta 2030, ki so jih predvideli skupaj s Svetovnim gospodarskim forumom (World Economic Forum):
1. Industrija se bo prilagajala in spreminjala z razvojem in pod vplivom tehnologij, saj bo le ta hitrejši, kot jih bo možno implementirati.
2. Zaradi izpostavljenosti tehnologijam industrije postajajo ranljive, zato jim grozijo prodorni in sofisticirani kibernetski napadi na medsebojno povezani svetovni mreži.
3. Oslabljenost industrij zaradi razkoraka, ki ga povzroča globalizacija – industrije so namreč razdeljene med gospodarstvi, ki lahko v celoti izkoristijo razvijajoče se tehnologije in tistimi, ki tega ne morejo.
4. Proizvodnja se bo preusmerila k lokalni proizvodnji, predvsem zaradi podnebnih sprememb in spreminjajočimi se pričakovanji potrošnikov.
Spremembe so torej vsekakor na vidiku, počasne in zagotovo ne enostavne ampak nujno potrebne, izpostavlja Aurik in dodaja, da je ravno zato pomembno, da smo na njih dobro pripravljeni. Manjše države imajo pri tem veliko večjo zmožnost prilagajanja kot večje. Slovenija je po analizi posebnega orodja za merjenje pripravljenosti ena najbolje pripravljenih držav, morda tudi zato, ker gospodarstvo in država uprava uspešno odpirata dialog in sodelujeta na različnih področjih.