Vzponi, padci in življenje vmes
Gosta srečanja vseh treh generacij programa AmCham Young ProfessionalsTM sta bila nekdanji predsednik Vlade in kandidat za Predsednika države gospod Borut Pahor ter trikratni olimpijec in podjetnik gospod Andrej Miklavc.
Cilj programa AmCham Young ProfessionalsTM je razvoj perspektivnih mladih kadrov z liderskim potencialom ter vzpostavljanje pomena vzornikov in večja umestitev ideje
o poslovnem liderstvu v slovenskem poslovnem prostoru.
S potencialnimi liderji jutrišnjega dne sta gosta delila svoje zgodbe – Vzponi, padci in življenje vmes. V uvodni predstavitvi gostov je mag. Ajša Vodnik, izvršna direktorica Ameriške gospodarske zbornice – AmCham Slovenija, povedala, da sta gosta v svojem življenju vsaj enkrat več vstala kot padla, zato so njune izkušnje, ki sta jih ta večer delila z mladimi, lahko dragocena popotnica v življenju vsem nam – predvsem pa mladim.
Neskončna vera, da bo jutri bolje vodi njegovo življenje
Borut Pahor je številnim zbranim mladim ljudem na vprašanje, kje najde energijo in motivacijo za tisto »vmes« med vzponi in padci, povedal, da je bilo v njegovem življenju res nekaj grenkih izkušenj in lahko pove, da je presežek življenjske volje tisti, ki premaga trenutne okoliščine in neskončna vera, da bo jutri bolje. In enkrat se tako zares zgodi- zbudiš se v nov, boljši dan.
»Politika je ljubezen. Nihče noče ven. Lahko si le vržen ven – potem si sicer nesrečno zaljubljen, a še vedno -zaljubljen,« je svoj odnos do politike slikovito opisal Borut Pahor.
Vendar svet politika prav tako ni realen svet: »Zaspiš in zbudiš se s problemi in sanjami drugih ljudi, ki lahko preglasijo tvoje lastne sanje,« priznava Borut Pahor.
Padec je humus za osebno rast – tega nas nihče ne uči
Borut Pahor je svoje padce v življenju opisal kot humus za osebnostno rast: »Za mojo osebnostno rast so bili moji padci bolj pomembni kot vzponi. Ko greš skozi niz takšnih osebnih čustvovanj in težkih izkušenj ter odločitev, te to izkleše. Premalo se učimo v šoli in tudi v življenju kako izkoristiti padec kot humus za osebno rast. Mene tega nihče ni učil in še vedno sem na tem področju samouk. Danes – dozorel in izklesan -lahko trdim, če ne bi bilo teh porazov, bi lahko dal nazaj skupnosti zelo malo. Zaradi takšnih izkušenj lahko danes dam več,« je prepričan Borut Pahor.
Kampanja »Pahoriada« in spoznanja
Na vprašanje o primernosti na videz zabavne kampanje v času, ko je potrebno povrniti ljudem zaupanje in dvigniti gospodarske kazalce, je Pahor odgovoril: »Imamo razne probleme – finančne, gospodarske – vendar je naš glavni problem predvsem politični. Opazil sem izgubo samozaupanja tako pri sebi kot pri drugih, pa tudi izgubo zaupanja v medsebojnih odnosih. Menim, da bi s političnim dogovorom prišli do premirja, posledično do vzpostavitve zaupanja in utrditve položaja v Evropski uniji. Zato želim to volilno kampanjo in morebitni uspeh uporabiti za dosego avtoritete, da bi čim prej prišli do političnega dogovora. Sloveniji želim pomagati. Ne bom se umaknil, ker sem lahko koristen,« je odločen Pahor.
»Pri vseh inovacijah gre lahko za lenobo, določeno vrsto omejenosti, za radovednost. Pri naši odločitvi za mojo predsedniško kampanjo je šlo za kombinacijo vsega. Spoznali smo, da z običajno kampanjo ni več možno iskreno pristopiti do ljudi. Kot mediator med strahovi ljudi in politiko, nisem imel več moči. Prav tako smo finančno zelo omejeni – zato smo se odločili, da bomo – delali. In sem šel med ljudi delat. In tudi, ko so se kamere umaknile in fotografi odšli, sem še vedno delal. Z ljudmi. In so se mi počasi odprli spregovorili. O realnem življenju. Imam nekaj neizbrisljivih spoznaj, ki jih nikoli ne bi pridobil, če ne bi zavestno šel skozi to izkušnjo.
Moje prvo spoznanje je povezano z vprašanjem, kdo je gonilna sila jutrišnjega dne. To so mladi gospodarji. Na primer – mladi kmetje so se visoko izobrazili in prevzeli kmetije od svojih očetov. Pridobili so znanje, a od očetov so podedovali pridnost, delavnost, zavzetost, predanost. Včasih je veljalo kot genialnost, če si znal čez noč na hitro ogromno zaslužiti. Danes se je zgodil kolosalni vrednostni premik – mladi gospodarji zdaj želijo trajnostno in vrednostno vplivati na svoje okolje in so zato gonilna sila jutrišnjega dne.
Moje drugo spoznanje je povezano s politiko – politiki imamo slab predsodek, da ljudje veliko pričakujejo od nas. Ne. Stvar je še slabša – ljudje NIČ ne pričakujejo od politikov. Skoraj nič. To je lahko začetek našega konca. Nahajamo se v času pet pred dvanajsto, » zato Pahor poziva, da le skupaj in to takoj lahko spreminjamo našo skupno prihodnost.
Kako v nov dan po javnih kritikah v medijih
Pahor je prepričan, da smo posamezniki vsaj v eni stvari, ki jo počnemo, res dobri. »Če res verjameš v to kar delaš, tudi če tvoja okolica tega ne reflektira dobro, te kritike ne motijo. Res pa je, da morate postati malce domišljavi, sicer vas zlomijo. Če lomijo vaš ego, lomijo vašo hrbtenico vztrajanja. Če delate v politiki nekaj zgolj iz preračunljivosti – če uporabljate trik – tudi če je dober, je le majhna ovira dovolj, da se spotaknete. Če pa delate res iskreno in verjamete, da delate dobro za skupnost, ste nezlomljivi. Moralni vzvod v vas samih vas dela nezlomljive!« je mladim odločno sporočil Pahor.
Kako rešiti Slovenijo pet pred dvanajsto
Borut Pahor je prepričan, da smo napačno predpostavili, da se recesije lahko lotimo na stare običajne načine. »Tačas je neobičajen, zato se lahko rešimo le na neobičajne načine,« je prepričan Pahor. »V zgodovini smo bili Slovenci večkrat razklani. Za uspeh plebiscita smo se v enem trenutku zavedali, da bomo propadli, če se ne bomo združili. Leta 1990 se je to zdelo nemogoče, ko pa se je pred nami pojavil Miloševič s svojim nacionalizmom, se je Slovenija združila. Takrat je bil prisoten velik čustven pomen. Politiki so takrat dali kredit – ki ga sicer zadnjih 20 let zapravljajo- vendar so v tem trenutku z zadnjim kančkom grenkobe pripravljeni za združitev. Prebiti moramo ta kreditni krč zaupanja in ljudje bodo vračali nazaj.Našo rešitev vidim le v dogovoru politike. Danes o meni v parlamentu govorijo razne nemogoče stvari. SO WHAT! Kljub temu in prav zaradi tega bi takoj podpisal deklaracijo z njimi. Takoj,« je odločen Borut Pahor.
V Sloveniji bi Pahor vzpodbujal predvsem inovativnost, saj bi to po njegovi oceni najbolj promoviralo Slovenijo. Kriza po njegovem prinaša globoke spremembe in redefinicijo sveta predvsem iz perspektive varnosti.
Padel, vstal in zmagal
Andrej Miklavc je mladim povedal, da vsi šport poznamo predvsem po dosežkih nekoga, ki uspe na športni poti. Ne vidijo pa, da je pot do uspeha dolga in polna padcev. Sam zase pravi, da nikoli ni imel racionalnega odgovora zakaj to počne – zavedal pa se je vodila v sebi, samo-motivacije, strasti do tega kar počne. In ko je začutil, da tega vodila ni imel več, je svojo pot vrhunskega športnika končal.
Njegova bogata športna kariera, ko je bil član slovenske smučarske reprezentance in na športnih lestvicah kar 24 let, se je dramatično zasukala s padcem na smučarskem prvenstvu v Sierra Nevadi leta 1995 po hudi poškodbi, operaciji in rehabilitaciji kolena, ko je v sebi odkril svoje neslutene psihične in fizične moči. »Padel sem. Obležal. Vedel sem, da je nekaj hudo narobe, ker se nisem mogel niti premakniti. V tem trenutku je bilo konec mojega življenja, ki sem ga živel od svojega 6 leta. Padel sem v svet, ki ga nisem poznal, vedel sem le, da gre življenje zelo hitro naprej, ne glede kaj se dogaja z mano. Zato sem imel en in edini cilj pred seboj – čim prej se vrniti nazaj na sneg. Tako sem okreval v štirih in pol mesecih, kljub napovedim, da je potrebna rehabilitacija za takšno poškodbo vsaj devet mesecev. Pa sem vendar stopil na sneg dosti prej in – zmagal tisto tekmo ter imel najboljšo sezono kot kadarkoli dotlej, » je svoj padec in ponovni vzpon opisal Andrej Miklavc. Povedal je, da je kot tudi v politiki tako tudi pri športu prisotna ljubezen in zaradi nje veš zakaj to počneš.
Kako lahko svet funkcionira brez jasnega cilja
Ob zavestni prekinitvi svoje smučarske kariere je Andrej Miklavc prišel do ugotovitve, da svet športnika, v katerem je od ranega otroštva preživel kar 24 let, ni »realen« svet, pa če je kruh vrhunskega športnika še tako prigaran. Priznal je, da se ni srečeval s vsakodnevnimi problemi in izzivi »običajnih« ljudi, ki se prebijajo v realnem svetu. Pa vendar je prišel do svojega najbolj grenkega spoznanja, ko je ugotovil, 90 odstotkov vseh ljudi, prijateljev, znancev, ki jih je srečeval v realnem življenju, ni imelo tako jasnega cilja, kot ga je imel vsa leta sam. »To grenko spoznanje me je osupnilo – kako lahko ta svet sploh funkcionira, če ljudje dejansko nimajo jasnega cilja, jasnega fokusa v življenju?« je razkril Andrej Miklavc.
Danes oboževan zmagovalec, jutri prezrt poraženec?
šport zbuja v ljudeh emocionalno raven, ki jo nobena druga oblika zabave, druženja, ne. Zato ima šport veliko moč in je izredno zanimiv. športnik ima jasen cilj, zato mu ljudje verjamejo. Prav tako vrhunski športnik vse dela zelo iskreno, ker je športu posvetil celo življenje – zato športniki najdejo sledilce, tudi ko jim v športni karieri ne gre najbolje.
»Samozavest je tako aroganca kot samokontrola,« je predal svoje videnje Miklavc. »Brez dvoma sem hvaležen za vsak dan, ki sem ga preživel v svetu vrhunskega športa. Vrhunski šport pa je tudi krut. Cena je lahko visoka, a sem se veliko naučil, kar se sicer ne bi. Spoznal sem, da lastni prag ni edina razsežnost, na kateri človek lahko deluje, diha,… Prav tako pomanjkanje optimalnih pogojev ni nikoli razlog za naš neuspeh – razlog je lahko le pomanjkanje naše kreativnosti, če ne znamo teh pogojev spremeniti sebi v prid, » je iz svojih bogatih izkušenj pripovedoval Miklavc. »Denar v vrhunskem športu ni vodilo in gonilo. To je le moč posameznika ali ekipe,« je še povedal.