Na današnjem AmCham Poslovnem zajtrku z naslovom: »Ali kot družba govorimo jezik prihodnosti – digitališčino?« smo v okviru iniciative Učitelj sem! Učiteljica sem! razglasili Učitelja leta 2025. Javnost in strokovna komisija so naziv podelili Milanu Mandeljcu, iz Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. 

Majski zajtrk je izpostavil pomen digitalnih znanj in kompetenc kot nove temeljne pismenosti.  Govorci so poudarili, da mora Slovenija okrepiti vlaganja v digitalno izobraževanje – tako mladih kot odraslih. Za konkurenčnost gospodarstva je ključno, da bodo mladi dobili ustrezna znanja in kompetence, da se bomo zaposleni vseživljenjsko izobraževali in da bomo vključevali in opolnomočili vse generacije, tudi »odličnjake« (starejše zaposlene). V času, ko ima v Sloveniji kar 41 % odraslih nizko digitalno pismenost, 67 % zaposlenih pa skrbi, da jim bo umetna inteligenca nadomestila delovno mesto, postaja digitalna pismenost nujna za vključujočo in odpornejšo družbo. Kljub temu manj kot 20 % podjetij redno vlaga v usposabljanje zaposlenih, saj skoraj polovica kot glavno oviro pri digitalni preobrazbi navaja pomanjkanje ustreznega kadra ali znanja. 

Učitelj leta 2025 je Milan Mandeljc, Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik! 

Verjamemo, da so prav učitelji in učiteljice, s pravo podporo in zaupanjem, nosilci izboljšav šolskega sistema in sooblikovalci kompetenc prihodnosti. Na AmCham Poslovnem zajtrku smo zato tudi letos razglasili nosilca naziva Učiteljica leta – Učitelj leta 2025, ki ga izbiramo v okviru iniciative Učitelj sem! Učiteljica sem!, in ki bo prihodnje leto Slovenijo zastopal na svetovnem izboru Global Teacher Prize. Javnost in strokovna komisija so izbirali med tremi superfinalisti in naziv podelili Milanu Mandeljcu, iz Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik.  

Kompetence prihodnosti v izobraževanju 

Andrej P. Škraba, pionir na področju digitalnega izobraževanja v Sloveniji, znan predvsem po razvoju Astre AI, AI inštruktorja, ki ga uporablja že 113.000 učencev je na današnjem dogodku je poudaril, da tradicionalni šolski sistem več ne dohaja potreb današnjih učencev: »Če bi formalni sistem deloval, ne bi imeli takšnega povpraševanja po dodatni učni pomoči. Vstopamo v neko ero, ko se bo izobraževalni sistem moral prilagoditi, ko bo umetna inteligenca spremenila izobraževanje – ne kot grožnja, temveč kot osebni tutor, ki omogoča bolj demokratičen dostop do znanja.” Zaradi pomanjkanja učiteljev in hitro rastočih potreb ne bomo imeli druge izbire, kot da AI vključimo v učne procese. Dodal je še, da je razlika med človeškim in AI tutorjem predvsem v tem, da slednji zahteva več samoiniciativnosti in notranje motivacije – a prav zato mladim pomaga razvijati tudi osebno odgovornost za lastno znanje. 

Dr. Manja Klemenčič, ena od dveh Slovenk, ki sta pred kratkim delovali na univerzi Harvard in priznana strokovnjakinja za visokošolsko izobraževanje, pa je komentirala, kakšen izobraževalni sistem bi bolje odgovarjal prihodnjim potrebam družbe:  »Univerze, kot je Minerva – ena najbolj inovativnih univerz na svetu, brez ene same fizične lokacije – dokazujejo, da lahko z vključevanjem lokalnih podjetij v učne programe in sodelovanjem gospodarstva pri oblikovanju programov za mikrodokazila veliko bolje pripravimo mlade za zaposlitev.”  

Dr. Uroš Ocepek, učitelj leta 2022 in ambasador Global Teacher Prize, je poudaril bistvo: »Digitalna znanja so temelj, ki nas lahko spremeni iz družbe znanja v družbo kreatorjev in inovatorjev.« 

“Za razvoj kompetenc prihodnosti, uvedba dvournega predmeta v sedmi razred osnovne šole nikakor ni dovolj.” 

Na Svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe, 17. maja, pa je svoj pogled v kolumni podal tudi dr. Boris Horvat, sopredsedujoči AmCham Komisije Pripravljeni na prihodnost. Opozoril je, da je Vlada RS potrdila spremembe Zakona o osnovni šoli, s katerim naj bi se leta 2028 v 7. razredu osnovne šole uvedel nov obvezni predmet »Informatika in digitalne tehnologije«. Vendar kot pravi: “Infrastruktura, inovacije, kapital in kadri. Imamo to. Vse lepo in prav. A za razvoj kompetenc prihodnosti, uvedba dvournega predmeta v sedmi razred osnovne šole nikakor ni dovolj. Je prepozno in premalo.” Pozval je k bolj celovitemu pristopu: z integriranim uvajanjem osnov računalništva in informatike že od prvega razreda, z uvedbo samostojnega predmeta v 4. razredu, ki bi se nadaljeval do konca OŠ  ter z izobraževanjem učiteljev in razvojem kakovostnih gradiv.  

Odličnjaki (55+) so pomemben člen prihodnosti dela 

Matic Vošnjak, partner in direktor podjetja Competo, je v pogovoru z mag. Mojko Mišič, direktorico komuniciranja in zagovorništva pri AmCham Slovenija, izpostavil pomen starejših zaposlenih kot ključnega, a pogosto spregledanega dejavnika prihodnosti dela. »Podjetja se še vedno premalo zavedajo, kakšno vrednost v ekipo prinašajo starejši – razumevanje delovne vitalnosti pri tej generaciji ostaja izziv,« je poudaril. 

AmCham Slovenija je v okviru Komisije za prihodnost dela in izobraževanja oblikovala posebno delovno skupino, ki naslavlja izzive in priložnosti »odličnjakov« – zaposlenih, starejših od 55 let. Slovenija se namreč sooča z izrazitimi demografskimi spremembami – do leta 2050 bomo peta najstarejša država na svetu. Že danes je vsak četrti zaposleni starejši od 55 let, skoraj 40 % vseh zaposlenih pa je starejših od 45 let. Kljub temu je v zadnjih treh letih le 38 % teh zaposlenih sodelovalo v kakršnemkoli usposabljanju. 

Trg dela  »odličnjake« nezavedno pogosto diskriminira, podjetja pa ne izkoriščajo njihovega potenciala za mentorstvo, stabilnost in prenos znanja. Cilj delovne skupine je razviti dobre prakse za vključevanje starejših v digitalno preobrazbo, ozaveščati o stereotipih in predlagati sistemske izboljšave. Verjamemo, da raznolikost generacij v delovnem okolju prinaša odpornost, inovativnost in boljše rezultate – a le, če jo znamo prepoznati in podpreti. OECD poroča, da so starejši zaposleni pogosto enako ali bolj učinkoviti kot mlajši – so bolj lojalni, učni potencial pa je enakovreden. Pravtako večfazne karierne poti postajajo nova realnost – to zahteva prenovo kadrovskih strategij in bolj vključujoče delovno okolje. 

Vsi nosimo odgovornost za digitalno prihodnost 

Blaž Ferenc, glavni direktor za področje človeških virov, korporativnih komunikacij in trajnosti, A1 Slovenija, je izpostavil odgovornost podjetij pri razvoju digitalnih kompetenc: »Ko se ustavi šolski sistem, nastopi priložnost za gospodarstvo – podjetja lahko dopolnijo vrzeli.« Kot primer dobre prakse je spregovoril o projektu Spletne brihte, s katerim je A1 v treh letih opremil skoraj 40.000 mladih z znanjem o varni in odgovorni rabi interneta. 

V podjetju A1 Slovenija zagotavljajo, da zaposleni vseh generacij ostajajo v koraku s tehnologijami, in poudarjajo kulturo stalnega učenja: »Ne moremo jih naučiti vrednot – to dobro opravi naš šolski sistem. Lahko pa jih učimo veščin. Vsak zaposleni mora letno nameniti 40 ur izobraževanju, od tega si želimo, da vsaj četrtino namenijo razvoju veščin prihodnosti. Sodelavci pri nas oblikujejo svoj personaliziran karierni načrt glede na interese, potenciale in izzive, ki jih vidijo zase,« je pojasnil Blaž Ferenc. 

Prihodnosti ne bomo oblikovali zgolj z algoritmi in platformami – temveč s sodelovanjem, z zaupanjem in z odločitvami, ki bodo temeljile na razumevanju – tako ljudi kot podatkov.  

Dr. Kristijan Musek Lešnik, predavatelj in predstojnik Centra za pozitivno psihologijo, UP FAMNIT, je opozoril, da od izobraževalnega sistema ne moremo pričakovati vsega: »To je sistem, ki se premika počasi. Ključno vprašanje ni, kaj naj nam da, temveč kako lahko podpreti vrhunske učitelje.« Ob tem je izpostavil tudi potrebo po ustvarjanju psihološko varnega okolja v organizacijah: »Kultura strahu pred napakami je pri nas globoko vsajena. Pogosto raje ne naredimo nič, kot da bi naredili nekaj narobe. Če želimo spremembe, moramo ustvariti okolje, kjer je dovoljeno reči ‘ne vem’ ali ‘rabim pomoč’.” 

Tehnološke spremembe nas obenem postavljajo pred pomembna etična vprašanja. Prof. dr. Erik Štrumbelj,  redni profesor, Fakulteta za računalništvo in informatiko UL, je predstavil še drugi vidik, saj meni, da bi se morali kot družba pogosteje vprašati, kakšno ceno plačujemo za uporabo umetne inteligence. »Tehnologija nam morda prinaša 10–20 % dviga produktivnosti, a ključno je, da ne izgubimo človeške komponente.« AI ne more nadomestiti sposobnosti za kritično razmišljanje – in ravno to je temelj, ki ga moramo negovati, je pojasnil. 

Galerija je dostopna TUKAJ.