sl Slovenščina

Slovenija ima potencial, da postane referenčna država. A žal ta trenutek izobraženi mladi odhajajo v tujino. Naredimo slovensko poslovno okolje privlačnejše zanje, da bodo lahko izkušnje in znanja prinesli nazaj. Obrnimo miselnost in okrepimo pozicijo Slovenije na investicijskem zemljevidu. Smo pripravljeni skočiti dlje?


V svojem uvodnem nagovoru je dr. Dušan Mramor, Minister za finance Republike Slovenije in evropski finančni minister leta 2016 poudaril: »Lani smo bili na področju javnih financ zelo uspešni, deficit smo znižali s 4,9 odstotka v letu 2014 na 2,2 odstotka v lanskem letu.« Minister je spregovoril o izzivih produktivnosti. Med ukrepi na tem področju so konsolidacija bančnega sistema – zmanjšanje števila bank, razvojni projekti v novi finančni perspektivi, boljši dostop do financiranja za mala in srednja podjetja, aktivna politika zaposlovanja in modernizacija davčnega sistema.


Minister je izpostavil pomen zdravstvene in pokojninske reforme: »Zdaj je čas, da pridobimo dolgoročne investicije – ukrepi so potrebni danes, da bomo imeli po letu 2020 rezultate.« Na trgu delovne sile potrebujemo več fleksibilnosti, zvišati moramo zaposljivost: »Nujno je potrebno skrajšati čas študija, danes je čas za spremembe, saj nastajajo nova delovna mesta in še več jih bo«, meni Mramor. Na davčnem področju je minister izpostavil: »Pri povečanje učinkovitosti pobiranja davkov z davčnimi blagajnami bodo prvi rezultati vidni maja, delamo na odpravi administrativnih bremen, pri davčnem prestrukturiranju se odpre velika debata – bi to moralo biti davčno prestrukturiranje ali znižanje davkov? Davčni prihodki v Sloveniji so pod povprečjem EU. Davkov zato ne smemo manjšati, moramo jih prestrukturirati in poskrbeti za stabilne in predvidljive javno-finančne prihodke.« Mramor je zaključil s poudarkom: »Velik problem je obremenitev dela. Z nizkimi plačami smo konkurenčni, z visokimi pa ne. Osredotočiti se moramo na visoko dodano vrednost, konkurenčni moramo biti v segmentu visokih plač.«


Matej Potokar, generalni direktor oddelka za storitve in pomoč uporabnikom (CSS) za Zahodno Evropo pri podjetju Microsoft je izpostavil: »Davčno prestrukturiranje bi bil velik korak naprej. V javnih razpravah pogrešam predloge, kje lahko naredimo več. Slovenija se bo morala odločiti, na katerem področju želimo biti najboljši. Pomembno vprašanje je vprašanje dohodkov inženirjev, razvijalcev. Zgraditi moramo okolje, ki bo mlade in izobražene ljudi privabilo nazaj v Slovenijo, kjer bodo lahko izkoristili svoje znanje in izkušnje iz tujine. Slovenija potrebuje tuje investitorje in tukaj so dobrodošli.«


Mag. Vojmir Urlep, predsednik uprave Leka je poudaril, da mora Slovenija čim prej uvesti razvojno kapico, saj bo to najmanj boleče za državo: »Razumem trenutno politično realnost in razumem, da se je težko stvari premakniti naprej. Kmalu pa bo to nujno. Moramo biti realni pri tem, zakaj investirajo v Slovenijo. Ne zaradi dvo-milijonskega trga, ampak zaradi ljudi. Nizkocenovnega poslovnega okolja v Sloveniji nikoli ne bo. Tehnologija je zelo pomembna. Potrebujemo pa dodatne kompetence in strokovnjake v našem gospodarskem okolju. Potrebujemo najboljše talente v različnih panogah – Slovenija mora postati bolj privlačna, tudi za tuje strokovnjake. Konkurenčni smo pri bruto plačah, pri neto plačah pa ne. To je razlog, da strokovnjaki nočejo v Slovenijo.« Urlep verjame v potencial Slovenije kot referenčne države: »Imamo potencial. Nehajmo sanjati o 'green-field' investicijah, ker ne verjamem, da bodo realizirane. Oziroma morda v nišah. Edina pot, da dobimo investicije, je privatizacija. Privatizirajmo kar lahko in tako bomo dobili dodatna delovna mesta. Spremeniti moramo mišljenje kot družba in ne smemo biti sovražni do tujih investitorjev. Dokler ne spremenimo razmišljanja, ne bomo referenčna država.«


»Ko odhajajo velika mednarodna podjetja, poleg delovnih mest izgubljamo pozicijo na mednarodnem poslovnem zemljevidu in poslovno mrežo,« je povedal Matej Potokar in dodal: »Ko podjetje ocenjuje potencial države, pregleda tudi davčni sistem in aktivnost, da bi privlačila tuje investitorje. Vzpostaviti moramo prijazno poslovno okolje. Slovenija ima veliko referenc, ima dobre voditelje in vrhunske ponudnike tehnologije. še vedno potrebujemo tuje investitorje, da se bo Slovenija še bolj razvila. Pomemben pozitiven signal tujim vlagateljem je prav razvojna kapica.«


»Davčno prestrukturiranje ni dovolj, da bi preprečili odhod mladih izobraženih ljudi in privabili nazaj tiste, ki so že odšli – pomembno je namreč celotno okolje. Bili smo najbolj uspešna država v EU v zmanjševanju brezposelnosti mladih, iz 21,5 odstotka v 2012 na 15 odstotkov danes. Nadaljevati moramo v tej smeri,« je na temo bega možganov dodal Mramor.


»Uvedba razvojne kapice je potrebna zaradi razvoja kadrov, o tem se moramo začeti pogovarjati in zastaviti časovni okvir uvedbe. Ni vprašanje ali jo bomo uvedli ali ne, ampak predvsem kako in kakšne prednosti pri pridobivanju delovnih mest prinaša.« je povedal Žiga Vižintin, sopredsedujoči AmCham Finančni komisiji in svetovalec uprave pri Pokojninski družbi A.


Mramor je zaključil z besedami: »Morali bi skočiti daleč, ampak družba na to ni pripravljena. V Sloveniji zato spremembe uvajamo postopoma.«



Galerijo slik si lahko ogledate TUKAJ.


 



AmCham poslovni zajtrk. Druženje z vsebino.


Pokrovitelj: