Skupaj s posamezniki, ki razmišljajo izven okvirjev (op.p. »out of the box thinking«), bomo vse popravili

Ali je socialno podjetništvo nov ekonomski model prihodnosti ali zgolj etični model?

Svetovno cenjeni vrhunsko strokovnjaki s področja socialnega podjetništva in ljudje, ki ga izvajajo v praksi, so na današnji razpravi skupno nazorno ugotovili, da je povezava med socialnim podjetništvom in družbeno odgovornostjo v tem, da socialno podjetništvo koristi elemente družbene odgovornosti in tako s tem v praksi prispeva svoj delež k družbeni odgovornosti kot celoti.

Prav tako so obrazložili razlike med socialnim podjetnikom in poslovnim podjetnikom. Tako socialni podjetnik prepozna socialne težave in uporablja podjetniška načela za organizacijo, ustvarjanje in upravljanje podjetja za doseganje družbenih sprememb (socialna podjetja). Medtem, ko poslovni podjetnik običajno meri uspešnost v dobičku in povračilu, se socialni podjetnik osredotoča na ustvarjanje socialnega kapitala. Tako je glavni cilj socialnega podjetništva doseganje socialnih in okoljskih ciljev.

Dogodka se je udeležila zainteresirana javnost, člani Ameriške gospodarske zbornice – AmCham Slovenija, vodilni slovenski mediji, predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne razmere in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, kar je dober znak, da slovenska vlada želi prisluhniti primerom dobre prakse doma in po svetu in njihove izkušnje implementirati v aktivno udejanjanje socialnega podjetništva tudi v Sloveniji.

Okroglo mizo je vodil Matevž Slokar, mladi podjetnik , direktor in lastnik mladega in dinamičnega podjetje Slo-bar, ki trenutno zaposluje 12 ljudi, ki je kot mlad človek osebno motiviran za uveljavitev socialnega podjetništva v Sloveniji, saj sam ustanavlja prav takšno podjetje.

Predavatelji so delili svoje poglede na priložnosti in izzive socialnega podjetništva v Sloveniji in v svetu in vsem udeležencem pustili močna sporočila o družbi prihodnosti.

Častni profesor, Dr. Dr. MATJAŽ MULEJ, slovenski dolgoletni glas ozaveščanja posameznika, podjetij in celotne družbe k večji družbeni odgovornosti , je izpostavil, da za razvoj in delovanje kvalitetne družbe prihodnosti potrebujemo eden drugega v smislu močne soodvisnosti in prav tako kvalitetno sobivanje z naravo, saj naš planet z lahkoto preživi brez človeštva, človeštvo pa brez tega planeta, ki ga imamo, ne more. Povedal je, da je se nam boljša prihodnost obeta predvsem zaradi inovacij vrednot, kulture, etike ter novih norm , sprememb razmišljanja in obnašanja posameznika kot pomembnega dela celotne družbe v smeri, da je pomen družbene odgovornosti visoko nad pomenom dobrodelnosti kot posameznega aspekta družbene odgovornosti. »Na čem temelji tvoja odločitev – na vrednotah ali le na znanju?« je bilo vprašanje dr.dr. Muleja. Povedal je, da napredek družbe prihodnosti temelji na formuli 3T: toleranci, talentih in na tehnologiji, ki je le del celote. »Z ekonomijo v oblaku (op.p. Bubble Economy) je konec – porajajo se drugi objektivni pritiski v obliki holizma.« Poziva ljudi, da za dobrobit celotne družbe veliko lahko naredimo že sami kot posamezniki, istočasno vladi predlaga konkretne pristope k rešitvam in delovanju v smeri družbene odgovornosti tako posameznika kot podjetij, s poudarkom, da niti trg niti vlada pri teh prizadevanjih ne moreta uspeti sama od sebe.

Poudaril je, da je visoka stopnja implementacije družbene odgovornosti odločilnega pomena za dolgoročno delovanje in razvoj podjetja, saj je izguba poslovnih partnerjev, trga in dobaviteljev iz naslova neupoštevanja svetovnih trendov upoštevanja družbene odgovornosti v poslovanju, za podjetje drag in lahko celo usoden strošek. »Ravnajmo nesebično iz sebičnih namenov,« je bil realistični epilog našega velikega pobudnika in graditelja družbe prihodnosti na temeljih soodvisnosti in ne (ne)odvisnosti, dr.dr. Matjaža Muleja.

Dr. MAXIMILIAN MARTIN, kreator definicije »Socialnega podjetništva« v Evropi in strastni povezovalec področij znanja, gospodarstva in javnega dobra na skupni imenovalec za graditev družbe prihodnosti, je optimistično izpostavil, da bomo vse pretekle napake družb, posameznikov in sistemov, popravili vsi skupaj z odločujočo vlogo posameznikov, ki razmišljajo izven okvirjev (op.p. »out of the box thinking«), ki so kot posamezne ribe, ki plavajo v nasprotno smer kot njihova jata. Kot primer iz prakse je izpostavil inženirje in inovatorje iz »Zelenega gospodarstva« (Green Economy), kjer se globalno prav zdaj dogaja zelena revolucija mobilnosti , kot »neklasične« posameznike saj imajo poleg svojega dela tudi pomembno poslanstvo in zato zmorejo premike, ki jih sicer ostali ne bi zmogli. Zato se mu zdi ključno, da kot družba prepoznamo posameznike, ki s svojim razmišljanjem izstopajo iz povprečja in iz sistema in imajo poseben pristop, poglede in vizije , ki se sprva vsem zdijo morda celo šokantne in nesprejemljive, nato pa z njimi z vztrajnostjo spreminjajo ustaljeni tok razmišljanja in delovanja posameznika, inovacij – in nenazadnje – tako lahko spremenijo nek sistem. Dr.Maximilian je poudaril, da v organizaciji ASHOKA (ASHOKA je največja skupnost socialnih podjetnikov na svetu) delujejo prav takšni ljudje. ASHOKA definicija delovanja: »Socialni podjetniki niso zadovoljni z dajanjem rib ljudem ali poučevanjem ljudi, kako loviti ribe. Ne bodo odnehali, dokler ne bodo revolucionalizirali celotne ribiške industrije (Bill Drayton, Ashoka Chairman )» ” ali z drugimi besedami Ashoka pripadniki so pionirji socialne inovacije, vplivajo na njen obseg in na koncu spremenijo sistem.« (Ashoka Fellows pioneer social innovations, scale their impact, and ultimately change systems”)

Kot izziv našega desetletja je označil pomik socialnega podjetništva iz obrobja v center delovanja podjetij in družbe. Kot cilje za leto 2020 je postavil, da privzamemo socialno podjetništvo za reševanje družbenih problemov. Povedal je, da socialno podjetništvo poučujejo v vsaki veliki univerzi in s tem zagotavljajo dovolj veliko ponudbo socialnih podjetnikov.

Izpostavil je, da imamo res probleme na tem planetu, vendar pa imamo tudi veliko znanja ter priložnosti, zato verjame, da bomo skupaj zmogli rešiti globalne probleme – vsekakor pa moramo biti pozorni na opozorila, vendar moramo hkrati ohraniti optimizem. Pomen trajnostnega razvoja je strnil v pomenljiv in znani izrek : »Biti ali ne biti!«, zato je bolje, da nam uspe.

S svojimi izkušnjami je dr.Maximilian ocenil, da ima Slovenija vse možnosti, da socialno podjetništvo postane glavni tok delovanja in je pozval Slovence, da se pozicioniramo in prepoznamo svojo strateško pomembno državno lego in nam sporočil, da smo sicer majhen narod, a imamo vse priložnosti biti konkurenčni v evropskem merilu. Dr. Martin je poudaril, da oba s profesorjem Lindnerjem tesno sodelujeta tudi s Sandijem Češkom iz podjetja Studio Moderna, ki je eno od vodilnih podjetij, ki aktivno deluje na prenosu praks o socialnem podjetništvu iz drugih držav v Slovenijo.

Spodbudno je zaključil svoje poglede z sporočilom, da v teh razmerah Slovenci nismo sami in da smo del globalnega gibanja. »Skupaj nam lahko uspe!« je zelo optimistično napovedal skupno prihodnost.

Prof. JOHANNES LINDNER, ki uvaja nove metode izobraževanja bodisi v ali zunaj učilnice, da bi navdušil in institucionaliziral socialno podjetništvo kot sredstvo za doseganje učinkovitega državljanstva za študente, verjame, da so podjetniške spretnosti bistvenega pomena za izobraževanje neodvisnih mladih in za ustvarjanje aktivnih državljanov. Čeprav so metode izobraževanja za podjetništvo obstajale občasno že v preteklosti, je Johannesov focus na socialno podjetništvo kot poti do učinkovitega državljanstva, edinstven.

Izpostavil je šibkosti sedanjega izobraževalnega sistema in poudaril, da študentje dandanes nimajo občutka, da imajo priložnosti za razvoj in uspeh, čeprav po njegovi oceni, prav zdaj živimo v času neverjetnih priložnosti. Po njegovem mnenju je ključnega pomena, da se otroci in študentje naučijo kreirati in razvijati vrednote. Rešitev usklajevanja različnih mnenj vidi konkretno v pogovorih, kjer posamezniki izpostavijo različne ideje, stališča in preko dobrih argumentov tako skupine kot posameznikov skupaj dosežejo rešitve za konkretne situacije.

Spregovoril je o dimenzijah izvajanja podjetniškega izobraževanja v šolah in poudaril, da je pomembno vedeti kje, kdaj, kako, kdo in zakaj je potrebno tak način izobraževanja izvajati v šolah.

Pomen podjetniško izobraževanje vidi kot most med podjetniško / poklicno neodvisnostjo in izobrazbo kako postati odgovoren državljan.

Po svojih izkušnjah je zagotovil, da so učitelji širom Evrope pripravljeni slediti in uvajati idejo o socialnem podjetništvu tudi znotraj samega izobraževalnega procesa, vendar pri svojih prizadevanjih nujno potrebujejo podporo skupnosti.

mag. MIHA JEšE, sedanji župan škofje Loke in dolgoletni poslovnež, ki na področju socialnega podjetništva deluje za več kot 20 let, je na vprašanje moderatorja Matevža Slokarja, če je po njegovem mnenju Slovenija pripravljena na socialno podjetništvo, povedal, da se sam s to idejo ukvarja že od leta 1990 in jo je uvedel v prakso, ko je istega leta prevzel zahtevno nalogo rešiti tekstilno tovarno Gorenjska predilnica pred stečajem in izgubo številnih delovnih mest za lokalno prebivalstvo in je zelo ponosen na svoje vizionarstvo in uspeh, da je v tovarni še danes zaposlenih 140 ljudi, v tem času 20ih let pa se je brez vmesne postaje na zavodu za zaposlovanje upokojilo kar 700 delavcev tovarne.

Izpostavil je, da nas trenutna kriza lahko in mora veliko naučiti, kje smo lahko boljši in ima vsakdo priložnost, da si poišče svoj prostor pod soncem, kjer je potreben in koristen. Prav tako ravno v socialnem podjetništvu vidi priložnost za 3-4 % brezposelnih ljudi v škofji loki, ki so tik pred upokojitvijo in so zato težje zaposljiva skupina ljudi.

JOE GRAY, ki je končal program usposabljanja pri Jamie Oliveru v restavraciji Fifteen Restaurant, je poudaril, da je tak začetek, ki ga je doživel sam v okviru programa o socialnem podjetništvu, za mladega človeka najboljši možni začetek na svetu. ” Jamie Oliver je tako navdihujoč pri vsem, kar je dosegel in pri vsem kar počne in neprestano prihaja do novih zamisli, ki si jih večina nikoli ne bi domislila. Res je pustil velik pečat name in mi dal zaupanje, da nekega dne tudi jaz lahko dosežem veliko. To je bila prva stvar, ki sem dejansko zaključil v svojem življenju, zato imam sedaj velike ambicije in podjetniški pogled na življenje.”

Izpostavil je, da je zelo ponosen na svoj dosežek, da se je iz »nič« razvil v uspešnega mladega človeka. Ustanovil je podjetje za organizacijo dogodkov v Londonu in je zdaj v procesu ustanavljanja svojega drugega podjetja še z veliko več idej za prihodnost.

Matevž Slokar je Joe-a Greya predstavil kot tipičen primer, kako lahko socialno podjetništvo veliko stori za skupnost.