Medja: Kreditni krč je konstrukt! Slovenija ima kapitalski krč.
Rezultati stresnih testov so znani, številke razkrite. Na AmCham Poslovnem zajtrku so gostje govorniki iskali rešitve.
Na tri vprašanja KAKO?
• naj bi potekala sanacija slovenskega bančnega sistema;
• bo potrebna dokapitalizacija bank vplivala na slovenske javne finance;
• blažiti prilagajanje, stimulirati rast in ohranjati delovna mesta v teh razmerah;
so odgovarjali ugledni slovenski in tuji gostje prednovoletnega AmCham Poslovnega zajtrka.
Gostje:
Michael Doran, partner, White & Case, Capital Markets Group, London
Torbjörn Mansson, CEO, Družba za upravljanje terjatev bank-DUTB
Janko Medja, Predsednik uprave in CEO, Nova Ljubljanska banka d.d.
Nick Smith, partner, KPMG, Restructuring group, London
Pogovor sta vodila Nevenka Črešnar Pergar, direktorica NP Consulting in izr. prof.dr. Marko Košak, Predstojnik Katedre za denar in finance, Ekonomska fakulteta v Ljubljani.
Mansson: Slaba banka bo delala 10 do 15 let
“Že junija smo bili pripravljeni na prenos terjatev, zdaj smo še bolj. Situacija ni enostavna, bilance bank so slabe. Predvidevam, da bo proces trajal od 10 do 15 let. Tako obdobje je potrebno, da lahko najbolj unovčimo državno premoženje. Pri tem imamo tudi podporo vlade,” je povedal Torbjörn Mansson, CEO, Družba za upravljanje terjatev bank-DUTB.
“Imeli bomo popolno svobodo pred vplivom politike. Noben od izvršnih in neizvršnih direktorjev ni povezan s političnimi omrežji,” je strokovnost in integriteto svoje ekipe komentiral Torbjörn Mansson. Ekipa bo sestavljena iz 40 ljudi. »Situacija slovenskega bančnega sistema je kompleksna – vendar znamo »počistiti« banke, da poslovanje steče nemoteno naprej.« Prvo pa se želijo prepričati katere banke so sposobne nemotenega poslovanja.
Na vprašanje Pergarjeve, zakaj so prepričani, da bodo boljši upravljalec premoženja kot so banke, je odgovoril: » Ne želim soditi procesov bank v preteklosti. Zdaj imamo mandat in ker ne opravljamo bančnih poslov, lahko dejansko obdržimo fokus in naredimo kar moramo narediti na podlagi hitrih in dobrih odločitev – hitro in učinkovito. Prav tako smo politično neodvisni, saj je naša uprava nima povezav s slovensko politiko, imamo lastni protokol in lastne notranje procese. Odločali se bomo glede na dejstva posameznega primera in določili kaj je dejansko najbolje storiti – brez kompromisov.
Realen, a optimističen Janko Medja
Janko Medja, predsednik uprave NLB, je razkril, kako nestrpno je pričakoval objavo rezultatov stresnih testov. “Tako kot če bi bil doma in žena z mano ne bi govorila. Vedel bi, da je nekaj narobe, vendar ne bi vedel kaj. Peti dan, ko bi spregovorila, pa bi mi bilo vseeno kaj reče, samo da nekaj reče. Zelo sem si oddahnil,” je povedal.
Nevenka Črešnar Pergar ga je spomnila, da je natanko lani na AmCham Poslovnem zajtrku izjavil, da je vse kar potrebujemo – resnica. Medja je bil odločen, da še vedno tako misli. Povedal je, da so bile razprave glede metodologije stresnih testov in dodal še, da če bi sami računali bančno luknjo, bi dobili rezultat večji ali manjši le za 10 do 15 odstotkov. “A čas je, da prekinemo s preteklostjo in se posvetimo prihodnosti ter nadaljujemo s poslovanjem.”
Izpostavil je, da je že od začetka njegovega nastopa funkcije predsednika uprave NLB njegov fokus in fokus njegove ekipe predvsem na delovanju in sodelovanju s podjetji: »Prisluhnemo njihovim potrebam in povratna informacija, ki se nam kaže kot njihovo zaupanje, nam sporoča, da smo zadnje leto na pravi poti.«
Poudaril je, da je za Slovenijo ključna privatizacija: »Potrebujemo privatizacijo, da dosežemo kritično maso kapitala, potrebna je sprememba miselnosti v Sloveniji.«
Na vprašanje, ali je NLB pripravljena na prenos terjatev, pa pravi, da je in da že imajo seznam.
Medja: Kreditni krč je konstrukt! Slovenija ima kapitalski krč.
Na vprašanje Pergarjeve koliko časa potrebuje in kaj lahko od banke pričakujemo, je Medja predstavil dva koraka: »Pred nami sta lažji in težji del naloge. Lažji del je v tem, da smo se odločili, da nadaljujemo z dvigovanjem financiranja. Imamo nov produkt za dobra podjetja, ki temeljijo na zaupanju, saj so se do sedaj poslovno dobro izkazala in za njih sprejmemo več rizika. Težji del pa je v tem, da obstaja nekonkurenčni del gospodarstva – podjetja, ki večinoma le lobirajo pri bankah za podaljšanje financiranja, namesto, da bi se privatizirala in prestrukturirala. Ne želimo več ponavljati napak, ki so jih delale banke zadnjih 10 let in ne bomo več posojali denarja, za katerega že v naprej vemo, da ga nikoli ne bomo dobili nazaj.«
»Zaradi slabih posojil in preteklih napak je ljudi strah. Zato moramo spreminjati stvari od vrha navzdol. Poslušati moramo ljudi in se odločiti koga podpreti in koga ne. Kreditni krč v Sloveniji je konstrukt! Verjemite mi. Imamo veliko dobrih bank in tisti , ki ne dobijo kredita, se verjetno niso izkazali za kreditno sposobne. Generalno bankirji imajo znanje kje si lahko privoščiš riziko in kje ne. Edini krč, ki ga ima Slovenija je kapitalski krč. Potrebujemo kapital. Potrebujemo tuje investitorje,« je bil neposreden Medja.
Smith: Valuacija stresnih testov realna in poštena
Nick Smith, partner, KPMG, Restructuring group, London, je pozitivno ocenil delo Medjevega vodenja NLB in korakov, ki so jih naredili prav tako je dodal, da so pomembni koraki Družbe za upravljanje terjatev bank: » Določene izboljšave so narejene v kratkem času – kar je ključno. Najslabši scenarij za poslovno oz. gospodarsko okolje je namreč, če ne obstajajo prava orodja za hitro in efektivno reševanje situacije. Uspeh Manssonove»mašinerije« je ključen.«
Smith je prepričan, da je valuacija stresnih testov realna in poštena. »Seveda je trenutno gospodarski rezultat še vedno težaven in imate še kar nekaj dela. Prav tako vas opozarjam na potencialno nevarnost upravljanja premoženja, ki tiči v tem, da lahko banke padejo v past in sicer, da se preveč fokusirajo na reševanje podjetji in ne dovolj na svoj osnovni posel,« je svetoval Smith.
»Vrnite se k osnovam in jih izpeljite pravilno! Je dolgočasno – vendar se obrestuje,«je zaključil Smith.
Smith je prepričan: »Okolje se mora spremeniti, kar je odgovornost vseh v gospodarstvu. Sprejeti morate odločitve, ki vsebujejo kompromise in dati pravšnji del posojil za podjetja. Bodite pa pozorni na negativna tveganja pri tranziciji.«
Doran: Gospodarstvo ne more obstajati brez kreditov
Michael Doran, partner, White & Case, Capital Markets Group, London, svetuje: »Zgledujte se po tujih izkušnjah držav in opazujte, kaj so naredili dobro in kaj slabo. Poglejte, kako strašne izkušnje za državo in ljudi so se zgodile na Irskem po njihovem 3-letnem programu, saj namesto, da bi reševali težave, so jih še povečevali. Največji problem se jim je zgodil zaradi nelikvidnosti in kreditov, ki jih podjetja in posamezniki niso mogli več dobiti. Gospodarstvo pa ne more obstajati brez kreditov in tega se morate zavedati. Banke morajo delati svoj osnovni posel in to je dajanje kreditov,« je bil direkten Doran.
»Tuji investitorji največje tveganje za Slovenijo vidimo v tem, da nismo prepričani ali bomo lahko stvari izpeljali kot je dogovorjeno. Za nas je pomembno, da obstaja politična volja in »politični apetit« za pozitivne spremembe. Pred 6 meseci ju še nismo zasledili, sedaj moram povedati, da se stvari spreminjajo na bolje. Začeli ste reševati problem, preučujte naslednje leto kaj ste naredili dobro in kaj slabo. Na tem gradite naprej,« je bil konkreten Doran.
»Privatizacija je prvi korak. Podjetja se soočajo z evropsko konkurenco. Če si omejen in ne moreš investirati, ne boš dosegel pravega potenciala – ne boš konkurenčen na mednarodnem trgu,« je prepričan Doran.
Doran: Delajte tisto kar delate dobro še naprej
»V Evropi se model financiranja počasi približuje ameriškemu modelu. Pozitivno je to, da je na mednarodnem trgu veliko denarja, nujno pa je da se držiš mednarodnih pravil (transparentnost, integriteta, …) V tem trenutku je slabo to, da svetovni investitorji Slovenije in slovenskih podjetij še ne poznajo dovolj dobro, zato ima Slovenija pred seboj še težko nalogo, da se predstavi v svetu in pokaže kaj ima dobrega. Slovenija ima res velike izzive, vendar imate še prednost pred mnogimi državami, ki imajo velike probleme. V Sloveniji imate odlično izobrazbo, veliko se usmerjate v izvoz… Zato delajte tisto kar delate dobro še naprej!«
Na vprašanje prof.dr. Marka Košaka, Predstojnika Katedre za denar in finance, kako stimulirati tuje investitorje, da pridejo v Slovenijo, je bil Doran neposreden: “Tuji investitorji ljubijo transparentnost in transparentnost in transparentnost. Želijo vedeti, kaj se dejansko zgodi z njihovim denarjem. To pomeni, da mora biti davčni sistem preprost in predvidljiv in da morate imeti stanovitno politiko. Ta trenutek pa je še kako pomembno, da v prostor politika in gospodarstvo vnašate vizijo in upanje.”
Več fotografij na AmCham Facebook strani
Sponzorji: