Na aprilskem AmCham Poslovnem zajtrku »Prepogosto ne gre za strategijo, ampak ideologijo: konkurenčnost Evrope« smo razpravljali o evropski regulativi, pomembnosti sodelovanja med gospodarstvom in politiko, pomenu evropskih vrednot pri zagotavljanju miru in blaginje, ter o izzivih političnih in ekonomskih centrov moči.

Gostje so bili John Denhof, generalnim direktor in predsednik uprave, NKBM, Volker Glas, partner, CERHA HEMPEL, mag. Ajša Vodnik, generalna direktorica, AmCham Slovenija, in predsednica, AmChams in Europe, Simon Franko, generalni direktor, BASF, mag. Rina Musić, izvršna direktorica, MSD Hrvaška in Slovenija, ter Barbara Domicelj, generalna direktorica, Microsoft Slovenija. Pogovor je povezovala sopredsedujoča AmCham Komisiji za spodbujanje investicij, članica Sveta guvernerjev AmCham Slovenija, Nevenka Črešnar Pergar, direktorica, NP Consulting, ki nas je spodbudila, da razmislimo o prevladujočem vzorcu: “ZDA razvijajo, Kitajska proizvaja, EU regulira”.

Uvodni pogled na tematiko je podala Susan Danger, generalna direktorica, Ameriška gospodarska zbornica v Evropski uniji (AmCham EU), ki je spregovorila o vlogi AmCham EU pri povečanju konkurenčnosti Evrope in izboljšavah Evropske unije. Opozorila je na pomanjkanje kadrov in fragmentacijo enotnega trga. Ključno je, da bi vseh 27 držav deluje enotno: »Besede niso dovolj – sprejeti moramo konkretne ukrepe, a moramo biti usklajeni. Večje države si želijo v svojo smer, manjše pa jim ne sledijo.« Opozorila je tudi na dejstvo, da je BDP Združenih držav Amerike skoraj dvakrat večji od BDP-ja Evropske unije, pri čemer ima veliko evropskih držav nižji BDP od ameriških zveznih držav. Poudarila je, da mora za povečanje privlačnosti Evrope EU zrahljati regulacijo, in v središče postavila moč transatlantskih odnosov: »Zavedati se moramo, da lahko, ko sodelujemo, delamo boljše. Pogovarjati se moramo o čezatlantskih odnosih.«

Na prvem panelu, na katerem so sodelovali John Denhof, Volker Glas in Ajša Vodnik, so gostje spregovorili o spreminjanju izzivov v priložnosti. Mag. Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija in podpredsednica AmChams in Europe, je poudarila, da prepogosto v ospredju niso strategija in akcijski načrti, temveč ideologija, ki narekuje pretirano regulacijo: »V Evropi prevečkrat želimo vse regulirati, medtem ko v ZDA, ki so uspešnejše, ni toliko regulacije. Ko želimo z regulativnim okvirom zmanjšati potencialna tveganja, ogrožamo svojo konkurenčnost. Menim, da je naša miselnost napačna – namesto da bi razmišljali o sodelovanju z ostalimi, nas skrbi, da nas bodo ti prelisičili. Prepogosto se podjetja prikaže kot zlobna.« V nadaljevanju je dodala, da odločevalci prevečkrat ne prisluhnejo poslovni skupnosti: »Tudi podjetja morajo biti glasna in vzpostaviti dialog s politiko. Enostavno moramo sodelovati.«

John Denhof je prav tako spregovoril potrebni spremembi miselnosti in ostalih ključnih prilagoditvah: »Strašljivo in žalostno je, da je preveč negotovosti ne le v Sloveniji, ampak tudi v EU. Potrebujemo pravo miselnost – kapital sledi poslu, ne pa posel kapitalu. […] Vsi govorijo o trajnostnih načrtih, in čeprav lahko vidimo, da gre za nekakšen prehod, nimamo jasne strategije, zato EU počne to, kar najbolje zna – regulira.« Nadalje je poudaril, da smo tudi pri integraciji digitalizacije v naš vsakdan, ki bi izboljšala produktivnost in konkurenčnost, prepočasni, neodločni in brez načrta: »V umetno inteligenco moramo vlagati in se nujno osredotočiti na razvoj kadrov, ki bodo imeli growth mindset.«

Volker Glas pa je na dogodku naslovil pomen trajnostnih prizadevanj, ki so dolgoročno prava rešitev, a Evropo trenutno oddaljujejo od njenih konkurentov: »Če si edini prvak na področju trajnosti, je težko biti konkurenčen.« Hkrati se prenos regulativnih okvirov EU v nacionalno zakonodajo razlikuje med državami članicami, kar dodatno hromi enotnost evropskega trga. Še posebej v Sloveniji imamo »več pravil, ki so bolj zapletena, kot bi lahko bila in morala biti.«

Kratek video med obema paneloma je razkril devet ključnih dejavnikov, ki določajo in vplivajo na evropsko konkurenčnost. Enotni trg Evropske unije je gonilna sila gospodarske rasti, prav tako pa sta pomembna dostop do zasebnega kapitala in infrastrukturne naložbe, ki podpirajo trajnostno rast, za katero so ključni krožno gospodarstvo, povečanje energetske neodvisnosti in razogljičenje industrije. Brez obsežnejših vlaganj v raziskave in razvoj, ki trenutno obsegajo zgolj 2,26% celotnega BPD Evropske unije, digitalizacije in varne digitalne infrastrukture ter razvijanja ustreznih kompetenc prihodnosti, ne bomo ostali konkurenčni. Hkrati poglabljanje trgovinskih vezi s sporazumi o prosti trgovini in sodelovanje s Svetovno trgovinsko organizacijo spodbujata družbeno blaginjo.

Simon Franko, Rina Musić in Barbara Domicelj so se na drugem panelu poglobili v spodbujanje konkurenčnosti evropskih podjetij. Svežnji Evropske digitalne regulative močno spreminjajo evropsko digitalno krajino. Ob vse hitrejšem razvoju umetne inteligence bo slednja na ravni Evropske unije regulirana z Aktom o umetni inteligenci. Barbara Domicelj je tako na današnjem AmCham Poslovnem zajtrku spregovorila o nujni enotnosti držav EU: »EU ima 27 držav članic in številne predpise. Nacionalni predpisi ne bi nikoli smeli biti strožji kot tisti, sprejeti na ravni EU. Vidimo, kako ostro je v Sloveniji regulirana digitalizacija. […] Najdimo svoje prednosti in poglejmo, kako lahko izpeljemo stvari, ki jih sicer pogrešamo v drugih regijah sveta. […] Sprejeti moramo umetno inteligenco in dejstvo, da je med nami.«

Simon Franko je spregovoril o prednostnih nalogah, ki bi jih morala nasloviti in prioritizirati kemijska industrija ter se strinjal, da pretirane pravne ovire zavirajo inovativnost in konkurenčnost: »Evropa se sooča z ranljivostjo v mnogih sektorjih, med njimi tudi v energetskem. Ker uvažamo energijo, na nas vplivajo geopolitične napetosti veliko bolj kot na ZDA. […] Če bomo z regulacijami vse omejili, kako lahko sploh uspešno delujemo? Biti moramo pragmatični glede tega, kako lahko z manj pravili dosežemo enake cilje kot ZDA.«

Mag. Rina Musić je poudarila, da Evropa izgublja priključek na področju raziskav in razvoja – inovativnih medicinskih produktov, razvitih v Evropi, je, primerjalno z desetletjem ali dvema nazaj, za kar 30 odstotnih točk manj, na kar vpliva vedno bolj zapleteno regulativno okolje. »Biti moramo bolj glasni in proaktivni. Včerajšnja miselnost nam ne bo zagotovila uspeha v prihodnosti,« je povedala.

Fotografije iz dogodka so dostopne TUKAJ.