Danes so na izjemno zanimivem AmCham Poslovnem zajtrku razglasili Učiteljico leta 2023, to je postala mag. Jožica Frigelj. Odprli pa so tudi pomembne tematike, koliko so vredni znanje, inovativnost in odnosi v času vrtoglavega vzpona umetne inteligence. Ključen odgovor je agilnost pri sprejemanju sprememb, velja pa tako za človeka, podjetja in države. Čas dolgoveznega strategiziranja je minil, čas je za akcijo.

Na AmCham Poslovnem zajtrku so svoja mnenja soočili Borut Čeh, solastnik in generalni direktor, Labena, član sveta guvernerjev, AmCham Slovenija; Sandi Češko, predsednik uprave, Studio Moderna; Dr. Sašo Dolenc, Fizik in filozof, soustanovitelj in urednik Kvarkadabre, spletnega časopisa za popularizacijo znanosti; Dr. Aida Kamišalić Latifič, Državna sekretarka, Ministrstvo za digitalno preobrazbo Republike Slovenije in Andraž Štalec, Direktor in soustanovitelj, Red Orbit. Sodelujoči so se strinjali, da je potrebno na področju umetne inteligence ukrepati hitro, da moramo strategije kar najhitreje uporabiti v praksi ter da je znanje temeljni gradnik, ki nam omogoča razumeti, kako tehnologije delujejo. Vendar vse to ne more biti doseženo brez močnih človeških odnosov, ki temeljijo na zaupanju in sodelovanju. Ključno je, da ohranjamo človeški vidik in vrednote.

Pomemben del razprave je bil namenjen pogovoru o razmejitvi pomena pojmov digitalne pismenosti, digitalnih kompetenc in znanj računalništva in informatike ter nujnosti  uvedbe obveznega predmeta računalništvo in informatika (RIN) v osnovne in srednje šole. Govorci so se strinjali, da je nujno potrebno vsebine digitalnih kompetenc vključiti v celotni izobraževalni sistem. V pomen znanju je na dogodku potekala razglasitev za izbor UČITELJA – UČITELJICE LETA 2023 iniciative Učitelj sem! Učiteljica sem! Javnost, strokovna komisija glasovanja in drugi učitelji, ki sodelujejo v iniciativi so kot učiteljico leta 2023 prepoznali Jožico Frigelj iz OŠ Ketteja in Murna Ljubljana.

Mag. Ajša Vodnik, direktorica AmCham Slovenija in podpredsednica AmChams in Europe je v uvodnem nagovoru pod vprašaj postavila priljubljeni rek “Vse ti lahko vzamejo, samo znanja ne” in opozorila da se prav to zdaj to tudi dogaja. Zanje, ki je zgolj memoriranje ne bo več veliko vredno, zdaj bo ključno kritično razmišljanje in razumevanje, temeljna znanja in kreativnost.  Dejstvo je, da smo vstopili v obdobje tehnološkega napredka, kjer umetna inteligenca spreminja naše delovanje. Nismo pa prepričani, ali imamo konsenz politične in družbene volje ter sredstev za implementacijo Nacionalnega programa za spodbujanje razvoja in uporabe umetne inteligence. Dr. Aida Kamišalić Latifič je povedala, da Slovenija že izvaja predvidene aktivnosti programa: “Imamo že sedem predvidenih raziskovalnih projektov ki pokrivajo to področje. Absolutno je cilj prenesti raziskovalne dosežke v prakso, ta prehod pa v Sloveniji vedno šepa. Spodbuditi moramo razvoj umetne inteligence in nastanek storitev, produktov, ki bodo temeljili na umetni inteligenci. Pri temu moramo ustvariti ustrezno okolje, pod regulacijo. Ne smemo pa priti v fazo pretirane regulacije.”

Na razvoj in pomen v umetne inteligence v naših življenjih je opozorila popularizacija orodja ChatGPT. Dr. Sašo Dolenc je izpostavil podobnost z obdobjem, ko se je v enaki vlogi znašel internet: “Znanje se je delilo, se ni skrivalo.” Borut Čeh pa je opozoril, da smo tako revolucionaren tehnološki pojav kot je bil internet uvajali 10 let, umetna inteligenca pa zdaj v tem obdobju zahteva veliko hitrejšo reakcijo: “To pomeni, da bi mogli takoj – že včeraj, začeti koncept uporabljanja vsega digitalnega že učiti otroke.”

Da bi lahko sledili razvoju in inovativnosti, je prvi nujen korak, aktivno vključiti digitalne kompetence vključiti v šolski sistem. Govorci so tekom razprave AmCham Poslovnega zajtrka razmejili pojma uvajanje digitalnih kompetenc v poučevanje in na drugi strani uvedbo obveznega predmeta RIN. Andraž Štalec je poudaril, da je bistvo v temu, da moramo učitelje opolnomočiti, da začnejo uporabljati tehnologijo, ob tem, da je obveznost predmeta RIN, osnova: “Moramo jih učiti osnovnih kompetenc ki jih bodo lahko uporabljali za različne poklice. V vse pore izobraževalnega sistema moramo uvajati digitalne tehnologije. Moramo izobraževati tudi kadre, ki so danes na trgu dela.”

Sestavni del digitalne preobrazbe v Sloveniji so torej prav kadri, katerih občutno primanjkuje. Borut Čeh je opozoril, da kapacitete naših fakultet niso dovolj in spodbudil k premisleku, kaj moramo narediti, da naše kadre hitro privabimo nazaj v Slovenijo. Andraž Štalec je napovedal, da se bo trg dela še drastično spremenil. Pojasnil je, da je pomemben pospeševalec transformacije, kako pristopamo do dela bilo že koronsko obdobje, danes pa je to še umetna inteligenca, ki je po njegovem mnenju nadomestila veliko opravil v vseh službah:  “Ne pravim, da bomo ostali brez službe … Tukaj ključno vlogo igra agilnost posameznika, podjetja in širše družbe.” V nadaljevanju je opozoril, da bodo pri vsaki službi še vedno pomembne vrednote, logika in kreativno razmišljanje. Sandi Češko, je o vzponu umetne inteligence povedal: “Prvič v zgodovini tehnologij je tehnoloških rešitev več kot dovolj, mi jih že ne znamo uporabljati, izkoristiti in kombinirati, ker smo omejeni na ponavljanje procesov in smo kreativne ničle. Mi tehnologij v podjetje ne uvajamo več top-down. Zaposleni in talenti zdaj določajo, kaj bomo uporabljali. Duh izzivalca je ključen. V tem je naša prednost – čustvena inteligenca in to ali vemo, kaj hočemo. Vse ostalo; procesi in znanje bodo avtomatizirani. Kreativnost in razmišljanje z zdravo kmečko logiko je ključna stvar.

V nadaljevanju je Sandi Češko poudaril, da bodo za prihodnost zato ključna predvsem etična vprašanja. Govorci so izpostavili, da na primer orodja kot so ChatGPT moramo razumeti kot orodja, ki neke naše ukaze izvedejo na zelo pameten način in nam omogočajo, da se lahko s podatki pogovarjamo. V nasprotju s prepričanjem, da je to vsemogočno “bitje”, ki bo rešilo ali ustvarilo vse probleme. Dr. Aida Kamišalić Latifič  je poudarila, da je potrebno dvigniti zaupanje javnosti in povečati veščine na tem področju.

Na AmCham Poslovnem zajtrku smo o pomen znanja in odnosov tokrat razglasili tudi UČITELJA – UČITELJICO LETA 2023. Dr. Uroš Ocepek, lanskoletni Učitelj leta 2022, učitelj strokovnih modulov s področja računalništva na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje, ki sodeluje tudi v skupini RINOS je močno podprl uvedbo obveznega predmeta Računalništvo in informatika v osnovne in srednje šole. Opozoril je, da ta predmet omogoča, da bodo slovenski mladi kreatorji prihodnosti in ne zgolj potrošniki. Obstaja namreč velika razlika med razumevanjem in zgolj uporabo tehnologije. Slovenski učenci in dijaki postajajo depriviligirani in nekonkurenčni v primerjavi z ostalimi mladimi po Evropi, saj obstaja neskladnost med zahtevami po digitalnih kompetencah in znanjih in današnjim kurikulum šolskega sistema