Slovenija vidno pada na lestvicah znanj in veščin digitalne pismenosti, zato nas mora skrbeti konkurenčnost našega gospodarstva, prihodnjih generacij in celotne družbe. 

Rezultati nedavne mednarodne raziskave ICILS kažejo na upad računalniške pismenosti med mladimi, kar ni presenetljivo glede na to, da osnovne in srednje šole v Sloveniji nimajo obveznega predmeta, ki bi poučeval znanja računalništva in informatike (razen eno leto v gimnazijah). Raziskava prav tako kaže, da samo enajst odstotkov slovenskih osnovnošolcev uporablja IKT v šoli pri šolskem delu vsak dan. To je najmanjši odstotek med vsemi državami v raziskavi. Od cilja Evropske unije, da bi bil delež osmošolcev z nizkimi dosežki manjši od 15 odstotkov, smo precej oddaljeni. Raziskava je preverjala tudi računalniško mišljenje, ki se nanaša na sposobnost posameznika, da prepozna vidike problemov iz resničnega sveta, ki so primerni za računalniško obravnavo, ter da razvije in ovrednoti algoritemske rešitve teh problemov, ki jih je mogoče izvesti z računalnikom. Ugotovitve kažejo, da so slovenski osnovnošolci na tem področju občutno pod povprečjem. V času umetene inteligence, kibernetske (ne)varnosti je to nesprejemljivo. 

V luči pobude Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje, ki temelji na štirih področjih, in sicer znanju in spretnostih, varni in trajnostni digitalni infrastrukturi, digitalni preobrazbi podjetij in digitalizaciji javnih sredstev, se zavedamo, da glavni cilj Digitalnega kompasa – do leta 2030 naj bo imelo vsaj 80 % vseh odraslih prebivalcev EU osnovne digitalne veščine – brez uvedbe predmeta, ki bo sistematično podajal znanje računalništva in informatike, ne bomo mogli doseči.  

Ker v slovenskem prostoru takšnega predmeta nimamo, imajo dijaki in študenti težave tudi pri univerzitetnem, visokošolskem in poklicnem izobraževanju, saj morajo med študijem med 10 % in 20 % časa nameniti zapoznelemu pridobivanju temeljnih znanj računalništva in informatike. Poleg prepada v znanju slovenskih diplomantov v primerjavi s tujimi smo priča tudi razkoraku med mladimi v Sloveniji. Ker znanja računalništva in informatike ni mogoče pridobiti v javni šoli, so in bodo izobraževanja deležni le premožnejši, kar bo številne postavilo v neprivilegiran položaj.  

Minister za vzgojo in izobraževanja, dr. Vinko Logaj je po slišanih rezultatih mednarodne raziskave ICILS sicer napovedal spremembe v učnih načrtih: za vse predmete bodo načrtovani tudi cilji s področja digitalnih kompetenc, prenovili bodo tudi didaktična priporočila in učne načrte računalništva in informatike, ter pripravili programe usposabljanja učiteljev in ravnateljev za uvajanje prenovljenih učnih načrtov. Četudi pozdravljamo prenovo učnih načrtov, le-ta žal ne predvideva tudi nujne uvedbe obveznega predmeta, ki bi poučeval znanja računalništva in informatike po celotni vertikali, ki mora postati obvezen del izobraževanja v digitalni dobi.  

Ključnega pomena se nam zdi razločevati med šolskim predmetom, ki bi sistematično razvijal celoten spekter znanj računalništva in informatike, in digitalnimi kompetencami. Le vključevanje vsebin v druge predmete odsvetuje strokovna delovna skupina za vključitev temeljnih vsebin računalništva in informatike v slovensko šolstvo (v nadaljevanju besedila: RINOS), ki opozarja, da so se poskusi, da bi se znanja računalništva in informatike in digitalne kompetence podajale zgolj kot deli drugih predmetov, izkazali za slabo kakovostne, neučinkovite in posledično neprimerne.  

AmCham Slovenija si zato v okviru AmCham zagovorništva v sodelovanju s skupino RINOS ter drugimi strokovnjaki in podporniki prizadeva za čimprejšnjo uvedbo t.i. digitalnega jezika- računalništva in informatike kot obveznega predmeta v osnovne in srednje šole. Pozivamo k resnemu in hitremu ukrepanju.