Slovenija potrebuje konkurenčno, predvidljivo in stabilno poslovno okolje, sprejetje nujno potrebnih reform in bolj učinkovito delovanje v vseh podsistemih ter več dialoga med politiko in gospodarstvom, so se strinjali današnji govorci na AmCham Fokusu z naslovom Teme in stališča za boljše poslovno in življenjsko okolje v Sloveniji.

V mednarodni skupnosti AmCham Slovenija z razvejano mrežo več kot 400 članov iz različnih panog, ki v prihodkih skupaj ustvarijo skoraj 36 % celotnega BDP-ja Slovenije, povezujemo znanje in delujemo kot glas slovenskih in mednarodnih podjetij v Sloveniji. V sklopu AmCham Zagovorništva znotraj osmih komisij sodeluje več kot 380 strokovnjakov, ki si prizadevajo za boljše poslovno in življenjsko okolje v Sloveniji.

Mag. Ajša Vodnik, direktorica AmCham Slovenija in podpredsednica AmChams in Europe je ob uvodnem pozdravu izpostavila: »Izjemno pomembno se mi zdi, da ne pišemo dokumentov, ki jih vsak zase predstavljamo, ampak da se pogovarjamo. Več kot 400 podjetij in več kot 4000 ljudi v AmCham poslovni skupnosti si želi več dialoga, kar pomeni da se poslušamo, slišimo in iščemo rešitve.«

O temah in stališčih AmCham zagovorništva, naših pogledih ter nujno potrebnih spremembah smo se pogovarjali s sopredsedujočimi AmCham komisijam:

• Urša Lakner, Pfizer, sopredsedujoča AmCham Komisiji za zdravstvo in kakovost bivanja

• Nevenka Črešnar Pergar, direktorica NP Consulting, sopredsedujoča AmCham Komisiji za spodbujanje investicij
• Boris Horvat, direktor, Abelium, sopredsedujoči AmCham Komisiji pripravljeni na prihodnost
• Alenka Recelj Mercina, ESG koordinator, sopredsedujoča AmCham Komisiji za trajnost
• Žiga Vižintin, Svetovalec uprave in CMO, Pokojninska družba A, sopredsedujoči AmCham Finančni komisiji

Kot ključne tematike AmCham Zagovorništva tako izpostavljamo:

Zdravje: zdravstvena reforma je zagotovo ena najtežjih reform, ki jo moramo v Sloveniji izvesti. Oblikovana mora biti na realnih temeljih. Dostopno, učinkovito in sodobno javno zdravstvo mora v središče postaviti človeka. Kako? Digitalna preobrazba, jasno financiranje in košarica storitev, javno zasebno partnerstvo, na vrednosti temelječe zdravstvo, preoblikovanje ZZZS. Odpira pa se tudi vprašanje dolgotrajne oskrbe.

Urša Lakner je poudarila, da se AmCham Komisija za zdravstvo in kakovost bivanja zavzema predvsem za učinkovito javno zdravstvo. Ob zavedanju, da organizacija našega zdravstvenega sistema šepa, komisija predlaga uvedbo korporativnega sistema upravljanja in managerskega pristopa namesto političnega vodenja v zdravstvenih podsistemih. Ob nedavnem predlogu vlade glede ukinitve dopolnilnega zavarovanja, je Laknerjeva izpostavila potrebno prevetritev  financiranja zdravstvenega sistema, ki je bilo zastavljeno 30 let nazaj. Ob tem je opozorila, da lahko ukinitev stroška dopolnilnega zavarovanja, ki bo, glede na podan predlog po novem direktno bremenil plačo, dolgoročno pomeni večjo obremenitev plač, večja obremenitev plač pa prinaša manjšo konkurenčnost.

Ljudje in znanje: vsi se zavedamo pomankanja delovne sile in talentov. Ključno, da v središče postavimo vprašanja kako obdržati visokokvalificirane zaposlene in podjetjem olajšati zaposlovanje kvalificiranih tujcev, hkrati pa omogočiti primerno izobraževanje za življenje v digitalni družbi. Za začetek uvedba računalništva in informatike kot obveznega predmeta v osnovnih in srednjih šolah sploh ne bi smela biti več vprašanje.

Žiga Vižintin je poudaril, da so slovenski in balkanski kadrovski bazeni izčrpani in da moramo zato konkurirati mednarodno ter zmanjšati obremenitve plač: »Vire financiranja moramo iskati drugje, ne pri plačah. Vsi v gospodarstvu si zelo želimo predvidljivega davčnega okolja, da lahko načrtujemo 3-5 let vnaprej in vemo, kakšne bodo obremenitve in uravnoteženje obremenitev.«

Boris Horvat je poudaril, da Slovenija zaostaja v digitalnih kompetencah, saj smo zadnji v Evropi, ki se še sprašujemo o uvedbi obveznega predmeta Računalništvo in informatika. Po njegovi oceni trenutno na leto zagotavljamo približno 2000 IKT strokovnjakov, kar vključuje tiste iz srednjih strokovnih šol, ki morajo te kompetence mogoče še nekoliko dopolniti. Ta številka pa ne pomeni 2000 strokovnjakov na trgu delovne sile. Nujno je potrebno povečati vpisna mesta na univerzah, še prej pa razmisliti, kako bi mladim prej predstavili te poklice kot privlačne in tudi, kako vključiti digitalne kompetence v druge študijske programe ter kako te kadre kasneje zadržati.

Mednarodna konkurenčnost: predvidljivo poslovno okolje, pozitiven odnos do gospodarstva, ustrezna davčna politika, ki naj bo predvidljiva, razumna in naj ne posega v ustavne pravice. To je le nekaj tematik, ki slovensko poslovno okolje dela bolj zanimivo za slovenska in mednarodna podjetja. Vprašanje pokojninske reforme pa vpliva tako na prebivalce in kvaliteto življenja, če pa bo oblikovana premišljeno, pa lahko vzpostavlja tudi večjo bazo slovenskega kapitala za investiranje v slovenska podjetja.

Tudi Nevenka Črešnar Pergar je izpostavila problem pomanjkanja delovne sile v slovenski gospodarski sferi. Delodajalci naj bi zaradi izpraznjenega bazena balkanskih držav. Črešnar Pergar je opozorila, da mora majhna država izpolnjevati več pogojev, da pritegne tuje investitorje: da se zakonodaja ne spreminja tako hitro, da vlada pravna država, da je medijski prostor primeren, da ima temu ustrezno davčno zakonodajo ter da je čim manj birokratskih ovir: »Slovenija trenutno potrebuje korenite reforme. Zdi se mi, da je že nekaj časa vzpostavljen konsenz v družbi o reformah. To soglasje je v javnosti doseženo. Mi že 30 let govorimo o reformah, žal pa sposobnosti, da to izpeljemo ni zelo visoka. Spreminjajo se ideje, kaj bomo pravzaprav spreminjali. To na investitorje, tako domače kot tuje, zelo slabo vpliva.«

Žiga Vižintin je opozoril, da tudi daljša življenjska doba, kot eden od kazalnikov razvite družbe, predstavlja bremenitev za naš zastaran pokojninski sistem. Kar zmanjka iz prispevkov, gre iz državnega proračuna, zato se moramo tega problema sistemsko lotiti, ne z enim, ampak s kombinacijo ukrepov.

Trajnost: Podjetja so v fazi trajnostne transformacije, kjer merila ESG niso več le družbeno odgovorni steber podjetja, ampak pogoj za investicije, konkurenčnost in obstoj. Z letom 2024 prihaja Corporate Sustainability Reporting Directive (CSRD) direktiva in z njo nova era trajnostnega poročanja. Ali zmanjšujemo emisije zato, da bomo postali podnebno nevtralni in ohranili planet ali le nabiramo točke v izpolnjevanju poročila?

Alenka Recelj Mercina je na področju trajnosti poudarila predvsem  kadrovski vidik, moč podatkov in nujnost digitalizacije: »Potrebujemo znanje – strokovnjake, ki razumejo kaj pomeni dekarbonizacija poslovnih modelov, potrebujemo ljudi ki so se pripravljeni temu posvetiti. Podjetja potrebujejo veliko odprtega, jasnega dialoga, strategije v smislu zelenega prehoda; kako prepoznati tveganja, kako jih obvladujemo in kje so investicijske priložnosti. Izrednega pomena se mi zdi, da si podjetja ustvarijo  bazo razumevanja ogljičnega odtisa. O tem govorijo podatki, ki do zdaj niso bili na mizah strokovnjakov v podjetij. Podatki določajo strategijo! Tukaj smo pa banke tiste, ki imamo izredno priložnost in tudi odgovornost, da omogočamo takšno zeleno financiranje … Ne bo več dovolj le besedičenje o trajnosti, potrebno bo pokazati številke … Tako kot je bilo že naslovljeno, digitalizacija je ključna pri zelenem prehodu in seveda poklici prihodnosti. Odpira se neko čisto novo področje dela, zato bomo potrebovali nove tipe zaposlenih.«

Transparentnost in meritokracija: pretirano poudarjanje zgolj pravic in obljube, ki se ne realizirajo, postavljajo nerealna pričakovanja. Delo, trud, izobrazba in načela meritokracije pa s tem izgubljajo pomen in vrednost.

Črešnar Pergarjeva je izpostavila, da v zadnjem času veliko govorimo o reformah, ki bodo zahtevala velika finančna sredstva, zanemarjamo pa pogovor o tem, kako bi lahko zmanjšali porabo: »Ko gospodarstvo res potrebuje delovno silo,  je zdaj primeren trenutek, da se mora javni sektor skrčit na normalne številke.« Idejo o korporativnem upravljanju zdravstva je tako razširila na celoten javni sistem in pri temu komentirala, da bi v primeru vnaprej določenih KPI-jev, imeli bolj učinkovit sistem na vseh področjih in optimizacijo presežka, ki jo imamo v javnem sektorju, kar bi pomenilo nov bazen zaposlenih za gospodarstvo.