Danes smo na predsednike strank predlagateljic Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ter predsednika in predsednico Odbora za gospodarstvo, delo in šport, Odbora za finance in Odbora za zdravje naslovili Stališče AmCham Finančne komisije, Komisije za zdravstvo in kakovost bivanja ter Komisije za prihodnost dela in izobraževanja glede Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki vam ga posredujem spodaj. 

V okviru AmCham Slovenija deluje sedem delovnih komisij, v katerih sodeluje več kot 380 predstavnikov podjetij, naših članov, strokovnjakov na svojih področjih. Med glavnimi poudarki našega zagovorništva so zdravje, mednarodna konkurenčnost, znanje in ljudje, pripravljenost na prihodnost, odpornost in odgovornost ter energetska varnost. S svojim znanjem, izkušnjami iz gospodarstva in vizijo si želimo prispevati k oblikovanju boljšega poslovnega in življenjskega okolja v Sloveniji.

AmCham Finančna komisija si prizadeva za predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje, v katerem imajo podjetja možnost razvoja in rasti, davčno-finančno okolje pa jih pri tem spodbuja in ne ovira. Komisija, ki že dobro desetletje poziva k uvedbi razvojne kapice na prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, pozdravlja njeno zakonsko uvedbo, saj to pomeni konkurenčno in razvojno usmerjeno poslovno okolje ter pravi signal, da bodo podjetja tudi v Sloveniji odpirala delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Menimo pa, da je potrebno sčasoma postaviti ambicioznejši prag, in sicer, da je zgornja meja plačevanja prispevkov pri 2,5-kratniku povprečne plače (približno 6.500 EUR). S tem se zajame tudi poklice, ki so gonilna sila razvoja (inženirji, znanstveniki, profesorji) in se prepreči odliv ključnih strokovnjakov v tujino. To je nujna investicija, da Slovenija postane država, ki bo privlačna za talente in inovacije.

V AmCham Slovenija poseben poudarek namenjamo mladim talentom. V okviru AmCham Young Leaders Cluba deluje think-tank Snežna kepa, ki povezuje skupino aktivnih posameznikov med 25. in 40. letom, ki soustvarjajo vizijo Slovenije kot države optimizma. Da bi preprečili odliv mladega znanja, za mlade strokovnjake do 35. leta s terciarno izobrazbo predlagamo znižanje praga razvojne kapice na 4.500 EUR bruto mesečne plače za obdobje sedmih let, kar bi neposredno spodbudilo njihovo finančno osamosvajanje in bivanje v Sloveniji.

V AmCham Komisiji za zdravstvo in kakovost bivanja že od samega začetka delovanja, več kot deset let, poudarjamo pomen dostopnega, učinkovitega, solidarnega javnega zdravstva v središču katerega je pacient. Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki se nanaša na področje zdravstva zato razumemo kot potrditev, da t.i. zdravstvena reforma ni prinesla želenih rezultatov, temveč je kadrovsko stisko in nedostopnost do zdravljenja le še poglobila. Naše stališče ostaja jasno: javno zdravstvo ni opredeljeno z lastniško strukturo izvajalcev, temveč z načinom financiranja in dostopnostjo storitev. V tem smislu je ključno, da vsi izvajalci v javni mreži – ne glede na to, ali so državni ali zasebni koncesionarji – zagotavljajo kakovostne storitve za paciente v najhitrejšem možnem času.

V komisiji ocenjujemo, da vsako nepremišljeno administrativno omejevanje dela in pogojevanje sodelovanja med izvajalci vodi v neizogibno destabilizacijo sistema in daljše čakalne vrste za paciente. Dosedanje izkušnje potrjujejo, da restriktivni ukrepi strokovnjakov ne zadržijo nujno v javnih zavodih, temveč spodbujajo njihove odhode iz javne mreže ali v tujino – kar neposredno slabi dostopnost zdravstvenih storitev za vse. Stabilnost se ne gradi s prisilo, temveč z ustvarjanjem pogojev, ki omogočajo polno uporabo znanja tam, kjer so potrebe pacientov največje.

Menimo, da prožnost pri delu prek podjemnih pogodb v danih razmerah ni grožnja javnemu sistemu, temveč nujen mehanizem za krepitev dostopnosti in zmanjševanje čakalnih vrst. Namesto ukrepov, ki strokovnjake potiskajo izključno v zasebno sfero ali v tujino, moramo omogočiti fleksibilno delovanje znotraj celotne javne mreže. Le tako bomo preprečili kadrovsko izčrpavanje nosilnih institucij in zagotovili, da najtežje obravnave ter razvoj mladih kadrov ostanejo v rokah najboljših strokovnjakov. Dolgoročno bo za vzdržnost sistema pomembno tudi vprašanje nagrajevanja znotraj javnega sektorja – sistem, ki ne bo znal privlačno nagraditi odličnosti, bo težko zadržal vrhunske kadre.

V komisiji pozdravljamo odpravo omejitev pri razpolaganju s presežki prihodkov koncesionarjev. Vsakršno pogojevanje porabe sredstev pri koncesionarjih ne predstavlja le neupravičenega posega v podjetniško svobodo in gospodarsko pobudo, temveč je v temelju neustavno. Zdravstvo je javna storitev gospodarskega značaja, kjer mora biti presežek priznan kot nagrada za učinkovito upravljanje in ključen vir za reinvestiranje v razvoj. Odpravo tovrstnih administrativnih blokad razumemo kot nujen pogoj za dolgoročno vzdržnost sistema, saj omogoča vsem akterjem v javni mreži, da pod enakimi pogoji vlagajo v najsodobnejšo in kakovostnejšo oskrbo pacientov.

Predlagani interventni ukrepi so osnova za zdravstvo, ki temelji na merljivih izidih zdravljenja in dejanski dostopnosti, ki v središče postavlja posameznika oziroma pacienta.

AmCham Komisija za prihodnost dela in izobraževanja podpira prizadevanja za večjo prilagodljivost trga dela, ustvarjanje novih oblik dela ter ohranjanje in razvoj kakovostnih delovnih mest. Poseben poudarek namenja razvoju kompetenc prihodnosti, spodbujanju medgeneracijskega sodelovanja, privabljanju in ohranjanju talentov ter odgovorni uporabi umetne inteligence za dvig produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva. V komisiji podpiramo rešitve v interventnem zakonu, ki upokojencem omogočajo prejem polne pokojnine ob hkratnem dodatnem delu. To je nujen korak pri naslavljanju demografskih izzivov.

Opozarjamo pa tudi, da mora država nasloviti in nadzorovati anomalije na trgu dela.

Ob tem izpostavljamo, da problema ne predstavljajo samozaposleni in s. p.-ji, ki dejansko opravljajo samostojno dejavnost. Problematično pa je, če se delo opravlja v okviru formalno sklenjenih civilnopravnih pogodb in statusa s.p., četudi oseba delo opravlja v odvisnem razmerju, ki po vsebini ustreza definiciji delovnega razmerja. Trenutna visoka obremenitev dela namreč ljudi sili v alternativne oblike dela, kar dolgoročno zmanjšuje socialno varnost zaposlenih in stabilnost gospodarstva ter družbe.

Nazadnje, v komisiji predlagamo tudi dopolnitev zakona z ukrepi za pospešitev zaposlovanja tujcev, saj pomanjkanje kadrov postaja ena največjih razvojnih ovir. Ključno je, da se omogoči zaposlovanje podjetjem, ki so vpisani v register za zagotavljanje dela, ter dovoli napotitev tujega delavca k uporabniku že v prvem letu zaposlitve. Z digitalizacijo postopkov in večjo fleksibilnostjo bi podjetja hitreje zapolnila kadrovske vrzeli, zmanjšala izpad prihodkov in dvignila standarde varnosti za tuje delavce, kar bi neposredno okrepilo učinke zakona na trgu dela.