V AmCham Slovenija delujeta Finančna komisija in Komisija za prihodnost dela in izobraževanja, ki si prizadevata za razvoj dinamičnega, vključujočega in konkurenčnega trga dela. Naša vizija temelji na spodbujanju daljše delovne aktivnosti, vključevanju vseh generacij ter ustvarjanju pogojev, ki omogočajo dostojno delo v vseh življenjskih obdobjih.

V tej luči pozdravljamo prizadevanja za nadgradnjo Zakona o urejanju trga dela kot pomemben korak k prilagajanju demografskim in gospodarskim izzivom, predvsem na področju podaljševanja delovne aktivnosti. Ob tem pa želimo izpostaviti nekaj ključnih poudarkov.

Sistem 80/90/100 za delavce pred upokojitvijo

Ureditev, ki starejšim zaposlenim omogoča postopni prehod v upokojitev z delom v obsegu 80 % polnega delovnega časa in ohranitvijo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pomeni pomembno novost v smeri fleksibilnosti dela in dostojnega staranja na delovnem mestu. Ukrep je v skladu z našimi prizadevanji v okviru delovne skupine Odličnjaki 50+, kjer se zavzemamo za rešitve, ki spoštujejo vrednost izkušenih zaposlenih in jim omogočajo kakovosten zaključek poklicne poti.

Vendar opozarjamo na več vidikov, ki bi lahko omejili dejansko izvajanje v praksi. Določitev osnovne plače v višini 90 % za 80 % opravljenega dela lahko za delodajalca pomeni nesorazmerno obremenitev. Prepoved nadurnega dela in dodatnih pogodb z istim delodajalcem zmanjšuje operativno prilagodljivost, zlasti v delovnih okoljih z manjšo kadrovsko zasedbo. Hkrati kompleksne določbe glede povezanih oseb uvajajo dodatno upravno breme, ki bo manjše delodajalce odvrnilo od uporabe ukrepa.

Zato menimo, da bi bil za uspešno implementacijo potreben bolj uravnotežen pristop, ki bi zagotovil enako zaščito zaposlenim, hkrati pa omogočil izvedljivost v delovnem okolju.

Spodbude za ponovno zaposlitev starejših brezposelnih oseb

Podpiramo ukrep, ki uvaja finančno spodbudo za zaposlitev oseb, starejših od 59 let, ki so prejemniki denarnega nadomestila za brezposelnost. Ukrep je ciljno usmerjen in premišljen, saj spodbuja aktivacijo starejših posameznikov v času trajanja njihove pravice do nadomestila. Ob tem jasno določa varovalke – med drugim prepoved zaposlitve pri zadnjem delodajalcu ali z njim povezani družbi – in pogojuje izplačilo spodbude z ohranjanjem zaposlitve za polni delovni čas.

Menimo, da takšna ureditev uravnoteženo povezuje socialno politiko z zaposlitveno strategijo in lahko pripomore k boljšemu vključevanju starejših na trg dela brez izkrivljanja delovnih razmerij. Ukrep razbremenjuje javne finance, spodbuja trajnejše zaposlitve in povečuje dostop delodajalcev do izkušenih in motiviranih kadrov.

Zaostritev pogojev za veriženje denarnih nadomestil – rušenje »mostu do upokojitve«

Ureditev, ki za starejše zavarovance ob ponovni uveljavitvi denarnega nadomestila za brezposelnost uvaja strožje pogoje, predstavlja pomemben korak k odpravi tako imenovanega »mostu do upokojitve«. Doslej je zadoščalo že kratko vmesno delovno obdobje za ponovno pridobitev pravice do nadomestila, kar je omogočalo sistematično veriženje brezposelnosti vse do izpolnitve pogojev za upokojitev.

Predlagana sprememba, ki določa, da mora imeti oseba po 59. letu in 37 letih zavarovalne dobe v zadnjih 24 mesecih vsaj 16 mesecev zavarovalne dobe, vrača institutu nadomestila za brezposelnost njegov prvotni namen – varovanje posameznika v prehodnem obdobju do nove zaposlitve. Takšna ureditev spodbuja dejansko aktivnost starejših, zmanjšuje možnosti za izigravanje sistema in prispeva k dolgoročni vzdržnosti trga dela ter socialnega zavarovanja.

Razširitev možnosti začasnega in občasnega dela upokojencev

Zvišanje števila dovoljenih mesečnih ur ter letnega dohodkovnega praga za upokojence, ki opravljajo občasna dela, pomeni pozitiven signal za vse, ki tudi po upokojitvi želijo ostati aktivni. Tovrstna dela omogočajo prenos znanja med generacijami ter prispevajo k večji socialni vključenosti starejših.

Odločno nasprotujemo zvišanju denarnega nadomestila za brezposelnost

V AmCham Slovenija se zavedamo pomembne vloge denarnega nadomestila za brezposelnost kot varovalnega mehanizma v času prehoda med zaposlitvami. Vendar pa ocenjujemo, da je v trenutnih gospodarskih razmerah, ko je registrirana brezposelnost v Sloveniji zgodovinsko nizka (okoli 4 %)[1], predlagano občutno zvišanje višine nadomestil vprašljivo z vidika spodbud za aktivno iskanje zaposlitve in vzdržnosti javnih financ.

Trenutna ureditev določa najnižji znesek nadomestila pri 530,19 EUR in najvišji pri 892,50 EUR.[2] Po predlogu zakona bi se ti zneski vezali na bruto minimalno plačo, ki za leto 2025 znaša 1.277,72 EUR, kar pomeni:

• najnižji znesek nadomestila bi se zvišal na 894,40 EUR (70 % minimalne plače),
• najvišji znesek nadomestila pa celo na 1.661,04 EUR (130 % minimalne plače), z možnostjo postopnega znižanja do 1.022,18 EUR (80 % minimalne plače).

Gre za več kot 60-odstotno povečanje spodnje meje in skoraj 85-odstotno povečanje zgornje meje nadomestil, kar ocenjujemo kot nesorazmeren poseg. Takšno zvišanje lahko zmanjša motivacijo za hitro ponovno vključitev na trg dela, zlasti pri profilih, kjer je povpraševanje po delovni sili visoko, plačila pa nižja. Zato menimo, da bi bilo smiselno iskati bolj uravnotežene rešitve, ki bi hkrati zagotavljale socialno varnost in spodbujale delovno aktivnost.

Predlagana novela ZUTD predstavlja korak v pravo smer pri spodbujanju daljše delovne aktivnosti in večje vključujočnosti na trgu dela. Podpiramo ukrepe, ki omogočajo postopni prehod v upokojitev, lažjo ponovno zaposlitev starejših brezposelnih oseb, preprečujejo sistemske zlorabe in omogočajo aktivno udejstvovanje tudi po upokojitvi.

Ob tem pa opozarjamo na nujnost premišljenega oblikovanja ukrepov z vidika njihove izvedljivosti za delodajalce ter vzdržnosti javnih financ. Zlasti predlagano znatno zvišanje nadomestila za brezposelnost ocenjujemo kot neuravnotežen ukrep, ki v trenutnih razmerah ne prispeva k aktivaciji delovno sposobnega prebivalstva.

Zato predlagamo, da zakonodajalec ob nadaljnji obravnavi ohrani ukrepe, ki spodbujajo aktivno staranje, ter preuči možnosti za bolj sorazmerno oblikovanje višine denarnega nadomestila – na način, ki bo ohranil socialno funkcijo nadomestila, hkrati pa ne bo zaviral delovne aktivnosti in mobilnosti na trgu dela.

[1] Vir: https://www.ess.gov.si/fileadmin/user_upload/Trg_dela/Dokumenti_TD/Mesecne_informacije/MI_2025_1.pdf

[2] Vir: 2. in 3. odstavek 62. člena Zakona o urejanju trga dela