Na podlagi že posredovanih pripomb v okviru javne obravnave predloga ZDDOKS želimo v nadaljevanju podati še nekaj dodatnih konkretnih predlogov, ki naslavljajo izzive pri izvedbi zakona in pomembna odprta vprašanja, ki vplivajo na pravno varnost zavezancev ter smiselnost in sorazmernost obdavčitve.

Jasna opredelitev »dejavnosti«

Opis: Trenutno je opredelitev dejavnosti, ki je izredno pomembna, določena le v prehodnih določbah predloga zakona. 

Predlog spremembe: Predlagamo, da se v zakonu že na začetku jasno določi, da trgovanje v lastnem imenu in za svoj račun (ne glede na velikost portfelja ali število izvedenih transakcij v obdobju) nikakor ne more predstavljati dejavnosti. 

Utemeljitev: Pri trgovanju s kripto sredstvi se običajno pojavi vprašanje, kdaj se dejavnost posameznika že lahko šteje za »dejavnost«, ki je praviloma lahko obdavčena drugače, kot »zasebni« prihodki.

Izključitev neodplačnih prenosov iz obdavčitve

Opis: Trenutni predlog zakona obdavčuje tudi neodplačne odsvojite kripto sredstev. 

Predlog spremembe: Neodplačni prenosi (npr. podaritev, prenos brez protidajatve) ne bi smeli biti obdavčeni, saj za to ni ekonomske podlage. 

Utemeljitev: Osnovno načelo obdavčitve neto povečanja ekonomske moči posameznika (po Schanz-Haig-Simonsovi opredelitvi dohodka) namreč dopušča le obdavčitev dohodka kot povečane ekonomske moči, ki se kaže »kot v denarju izražena vsota potrošnje in spremembe vrednosti premoženja v določenem časovnem obdobju (teorija čistega prirasta premoženja)«.1 

Neodplačni prenos, ki se ne realizira v obdavčitvi na ravni odsvojitelja (darovalca) bo namreč realiziran pri naslednji obdavčljivi odsvojitvi s strani pridobitelja. Poleg tega so neodplačni prenosi na ravni pridobitelja že lahko obdavčeni tudi po ZDDD (kot darilo) ali ZDoh-2 (kot drug dohodek).

Opustitev zahteve po poročanju stanja portfelja na dan 1. 1. 2026

Opis: Trenutni predlog zakona predvideva zahtevo po poročanju stanja kripto portfelja na dan 01.01.2026. 

Predlog spremembe: Predlagamo, da se stanje (vrednost) kriptovalut na dan 01.01.2026 vzame kot benchmark oz. »predpostavljena nabavna vrednost«, ki je zavezancem ni treba dodatno dokazovati (po vzoru prehodne določbe iz 152. in 153. člena ZDoh-2).  

To nabavno vrednost bodo zavezanci vnesli v napoved za tisto leto, ko bo dejansko prišlo do obdavčljivega dogodka. Vrednosti posameznih kriptovalut na dan 31.12.2025 so razvidne iz javno dostopnih podatkov, ki jih FURS nato lahko vzame za kontrolne podatke pri odmeri davka. 

Obdavčitev za obdobje pred 01.01.2026 ne bo dovoljena, kar bo za zavezance predstavljalo ustrezno pravno varnost. 

Utemeljitev: Podatek o stanju portfelja na dan 01.01.2026 je prekomeren poseg v zasebnost posameznikov in za obdavčitev nima nobene uporabne vrednosti. 

Dodatno, razlikovanje v obdavčitvi med tistimi, ki bodo sporočili stanje (in bodo obdavčeni le na »spread« ustvarjen po 01.01.2026) ter tistimi, ki stanja ne bodo sporočili (in bodo obdavčeni na celoten »spread« med nabavno in prodajno vrednostjo), je ustavnopravno sporno.  

Po stališču Ustavnega sodišča davek ne sme imeti kaznovalne narave. Za kršitev administrativnih obvestil se lahko sicer predvidi globa, ne pa tudi drugačna ali strožja obdavčitev zavezanca. Poleg tega obdavčitev dobička, (fiktivno) realiziranega pred 01.01.2026 predstavlja tudi nedovoljeno retroaktivno obdavčitev.

Znižanje stopnje obdavčitve

Opis: Trenutni predlog zakona predvideva 25% davčno stopnjo. 

Predlog spremembe: Namesto enotne 25% stopnje obdavčitve predlagamo uvedbo nižje cedularne davčne stopnje, ki bo sorazmerna z naravo kriptosredstev in primerljiva z drugimi oblikami kapitalskih dobičkov. Stopnja ne bi smela preseči 15 %. 

Utemeljitev: Stopnja davka je primarno politično in ne strokovno vprašanje. Kljub temu pa je treba jasno pojasniti, zakaj bi se kriptosredstva po trenutno predlaganem zakonu obdavčevala po sistemu dividend (25% flat tax rate), ne pa po načinu kapitalskih dobičkov oz. vrednostnih papirjev (v izhodišču 25% z možnostjo znižanja za 5% vsakih 5 let, stopnja 0% po 15 letih) ali po povsem svojem sistemu (npr. 10% flat rate tax). 

Ne vidimo strokovne ali vsebinske utemeljitve za obdavčitev z 25 % flat tax rate po vzoru dividend, saj pri odsvojitvi kriptosredstev ne gre za dohodek iz kapitala (dividende, kjer se portfelj ne zmanjša), temveč za kapitalski dobiček, kjer se vrednost portfelja realno zniža.  

Obdavčitev po vzoru kapitalskih dobičkov (25% z zniževanjem glede na dobo lastništva) bi bila smiselna v primeru, če bi izenačili obdavčitev kripto sredstev in finančnih instrumentov. To posledično tudi pomeni da bi se morebitni dobički in izgube iz vseh vrst odsvojitve kapitala (nepremičnine, VP, kripto) na letni ravni medsebojno lahko pobotali, ureditev obdavčitve kripto sredstev pa bi bilo treba zato nekako povezati z ZDoh-2 in z obdavčitvijo dobičkov iz kapitala. 

Najbolj smiselna bi se nam zdela cedularna, ločena in proporcionalna obdavčitev kripto dobičkov po stopnji 10%. V vsakem primeru pa poudarjamo, da obdavčitev ne bi smela preseči 15%, saj bi bila v nasprotnem primeru strožja kot pri naključnih dobitkih iz iger na srečo. 

Nižja stopnja obdavčitve (po teoriji Lafferjeve krivulje) tudi spodbuja prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti, kar je še posebej v kripto svetu (kjer je možnost pravočasnega nadzora organov bistveno zmanjšana – sploh pri trgovanjih izven EU) dodaten faktor, ki ga mora z namenom zaščite javnega interesa upoštevati tudi zakonodajalec (Vlada, DZ) in izvrševalec davčne službe (FURS). 

Jasno je treba tudi določiti, ali se dobički in izgube iz kriptosredstev na letni ravni medsebojno pobotajo. 

Dopolnitve, ki jih podajamo v tem dokumentu, temeljijo na načelih sorazmernosti, pravne varnosti in enake obravnave. Poudarjamo, da želimo prispevati k oblikovanju učinkovitega in izvedljivega davčnega sistema, ki bo usklajen z mednarodnimi praksami in tehnološkim razvojem.