V AmCham Slovenija, v okviru katere deluje sedem komisij, med njimi Finančna komisija pozorno spremljamo vse davčne spremembe, tudi nazadnje sprejeto t.i. mini davčno reformo oz. sprejetje novel šestih davčnih zakonov. Naš cilj je predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje, v katerem imajo podjetja možnost rasti, poslovno okolje pa jih pri tem spodbuja in ne ovira. 

Z vami želimo deliti pogled članov AmCham Finančne komisije – podjetij, ki delujejo v Sloveniji – ne le na zadnje sprejetje davčnih zakonov, pač pa celovit pogled na davčno politiko v Sloveniji, ki gre žal v smeri še slabše konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Slovensko gospodarstvo je po indeksu konkurenčnosti za leto 2024 padlo za 7 mest in je na 44. mestu,  med drugim nas je prehitela Hrvaška. Močno in konkurenčno gospodarstvo je ključ za učinkovito delovanje vseh podsistemov v družbi, predvsem zdravstvenega, izobraževalnega in pokojninskega sistema.  

Razlogi za trenutno stanje v gospodarstvu so: razveljavitev davčnih olajšav pri dohodnini, dodatne obveznosti iz naslova Zakona o delovnih razmerjih, preoblikovanje prostovoljnih zdravstvenih prispevkov v obvezne, višji stroški dela v primeru čezmejnega opravljanja storitev, uvedba novih dajatev za kritje stroškov dolgotrajne oskrbe, podaljšanje kritja bolniške odsotnosti v breme delodajalca, dodatne obveznosti za zaposlene in delodajalce glede evidentiranja delovnega časa, uvedba administrativnih bremen za spremljanje in poročanje cen ter povečanje davka na dobiček pravnih oseb, predvsem industrija pa beleži precejšnjo povečanje stroškov energije zaradi novega sistema zaračunavanja omrežnine.  Naj omenimo še, da je večina »začasnih« povečanj davkov, npr. dvig DDV leta 2013 ostala.  Podobno se lahko pričakuje pri povečanju davka na dobiček podjetij, ki je v veljavi do leta 2028. Slovenski davčni sistem je nepredvidljiv, nestabilen in ne omogoča načrtovanja za prihodnost. 

Razbremenitev plač in privabljanje visokokvalificiranega kadra

Ministrstvo za finance ( v nadaljevanju MF) v Oceni stanja in razlogov  za sprejem novele Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini navaja, da se: »Davčna obremenitev po podatkih skozi leta zmanjšuje, saj so bile v preteklih letih uveljavljene številne davčne razbremenitve, ki so vplivale na posameznike. Primerjalni prikaz davčnega primeža v odstotku od stroška dela za obdobje 2000 – 2023 kaže, da se davčni primež v Sloveniji zmanjšuje. V tem obdobju se je davčni primež pri samski osebi brez otrok in povprečni plači znižal za 2,9 odstotnih točk (bolj kot povprečje OECD – 1,4 odstotnih točk in tudi bolj kot povprečje EU – 2,7 odstotnih točk).« 

Podatke je MF črpalo iz publikacije Taxing Wages, ki jo je izdala OECD, obenem pa v Oceni stanja in razlogov ni navedlo druge prav tako pomembne ugotovitve tega poročila, ki navaja, da se je v Sloveniji povprečni davčni primež za prejemnika dveh dohodkov (zakonski par) v letu 2023 glede na leto 2022 povišal za 1,48 odstotne točke. V 17 državah članicah OECD se je davčni primež za dohodke zakonskega para v letu 2023 znižal, v 21 državah pa se je davčni primež zvišal. Slovenija se torej tudi s pomembnim segmentom populacije (prejemnika dveh dohodkov-zakonski par) uvršča na četrto mesto med državami članicami OECD, kjer se je davčni primež v letu 2023 glede na leto 2022 najbolj povečal. . Vprašanje, ki se zastavlja je, zakaj kot argument uporabiti le podatke za del populacije. Nadalje MF v oceni stanja navaja, da je davčni primež večji v bolj razvitih državah, torej v državah kamor slovenska delovna sila najpogosteje odhaja (IT, FR, AT, DE, BE), kar potrjuje, da davki niso ključni dejavnik konkurenčnosti trga delovne sile. Razkorak med temi državami in Slovenijo je v višini povprečnega bruto dohodka, ki ga zaposleni prejme za primerljivo delo. Ob konkuriranju za tujo delovno silo s temi državami je Slovenija tako v nezavidljivem položaju zaradi same višine plačila za primerljivo delo, ne pa s samim davčnim primežem. 

Podpora inovativnim zagonskim podjetjem

Sprememba zakona, ki se nanaša na inovativna zagonska podjetja je kot kaže omejena le na majhen del inovativnih podjetij, saj davčne ugodnosti veljajo le za podjetja vpisana v register inovativnih zagonskih podjetij, ki ga vodi Slovenski podjetniški sklad. Omenjeni register podjetij obsega 143 podjetij, prvih 50 podjetij s seznama pa v povprečju zaposluje 2 sodelavca in ima 2,7 lastnika. Ta podatek je povsem konsistenten z običajnim razvojem podjetja, kjer je gonilna sila predvsem ustanovitelj oziroma več solastnikov. Če je lastnikov v povprečju več kot je zaposlenih, kako naj bi se lastništvo med zaposlenimi v inovativnih zagonskih podjetjih pravzaprav širilo in kakšen bo dejanski učinek te spremembe?  

Strinjamo se z ugodnejšo davčno obravnavo za inovativna zagonska podjetja, saj je to ključnega pomena za njihovo rast in razvoj. Vendar bi morali podobne ukrepe razširiti tudi na mala podjetja, ki predstavljajo 99 % celotnega gospodarstva. S tem bi spodbudili širšo gospodarsko rast in razvoj inovacij.

Spremembe za samostojne podjetnike

Pomembno je, da imamo enaka merila za vse zaposlene. Za normirance z višjimi prihodki od dejavnosti se že drugič v dveh letih povečuje davčno breme. Po novem se ukinja segment normirancev, ki iz svoje dejavnosti dosegajo več kot 60.000 EUR letnih prihodkov. MF v oceni stanja in razlogov za spremembe Zakona o dohodnini kot enega od razlogov za ukrep navaja boj proti sivi ekonomiji ter nezmožnost reševanja težav normiranih odhodkov zgolj s poostrenimi nadzori. Postavlja se vprašanje, zakaj se posamezne kršitve posplošujejo na celoten razred normirancev, ki s svojim poslovanjem ustvarjajo nekoliko več. Normiranci z letnimi prihodki nad 60.000 EUR pogosto zahtevajo račune, saj s tem zmanjšujejo osnovo za plačilo davka na dodano vrednost.  

Po ocenah Ministrstva za finance (MF) naj bi ukrep prinesel zgolj tri milijone EUR dodatnih letnih davčnih prilivov pri normirancih, ki so zavarovani za polni delovni čas. Oblika normiranega s.p. je do določenih zneskovnih omejitev davčno ugodnejša od redne zaposlitve, hkrati pa tudi bolj tvegana. Omejevanje normiranih s.p. bi zato zahtevalo vzporedno uvedbo davčnih olajšav za redno zaposlene. Med ukrepi, ki bi lahko povečali davčno pravičnost, so na primer zvišanje splošne dohodninske olajšave ali prilagoditev dohodninskih razredov. Le tako bi se zagotovila večja enakopravnost, ne glede na obliko zaposlitve ali samozaposlitve.

Spremembe pri DDV

Na splošno podpiramo dvig praga za obvezno identifikacijo za DDV, kar bo razbremenilo približno 4.000 zavezancev in bo posledično pomenilo manj administrativnega bremena za mala podjetja ter tako spodbudilo njihovo rast ter razvoj. To približuje Slovenijo drugim državam EU, kjer se prag za oprostitev obračunavanja DDV prav tako povečuje. 

Podpiramo tudi oblikovanje DDV skupin podjetij, vendar ob tem poudarjamo potrebo po poenostavitvi postopkov in zagotovitvi ustrezne podpore podjetjem pri ustanavljanju in upravljanju teh skupin, da bi se resnično izognili dodatnim administrativnim obremenitvam in omogočili učinkovito uveljavljanje teh sprememb.

Uvedba trošarinskega načrta

Trošarinski načrt oz. večletni trošarinski koledar zagotavlja stabilne in predvidljive trošarinske politike ter varuje davčne prihodke. Večletni trošarinski koledar pomaga ustvarjati trajno rast proračunskih prihodkov. Enakomerna in zmerna povečanja prinašajo boljše rezultate kot nenadni dvigi davkov in tržni šoki. Izkušnje drugih držav kažejo, da se v primeru prekomernih dvigov trošarine in cen potrošniki preusmerijo k čezmejnim nakupom izdelkov v druge, predvsem sosednje države, kjer so izdelki cenejši, ter k nelegalni proizvodnji in nakupu izdelkov na črnem trgu, kar negativno vpliva na davčne prihodke. Uvedba trošarinskega načrta oz. koledarja preprečuje prav to: postopno zvišanje trošarinskih stopenj in maloprodajne cene namreč zmanjšuje možnost nenadnih cenovnih šokov za potrošnike ter prekomerne dvige trošarin in tako pozitivno vpliva na davčne prihodke.  

Trošarinske koledarje tako uporabljajo številne države članice Evropske unije, kot tudi druge države po svetu.  

Pozitiven primer trošarinskega koledarja je vpeljala Zvezna Republika Avstrija. Zvezni parlament je namreč decembra 2022 z zakonom sprejel trošarinski koledar za obdobje od 2023 do 2026, ki določa dvig trošarin enkrat letno. Model zagotavlja predvidljivost in postopnost razvoja trošarinskih stopenj, ščiti davčne prihodke in nakupne odločitve potrošnikov pred cenovno politiko trga. Pričakovan rezultat so stabilni davčni prihodki.

Stabilnost in predvidljivost davčnega okolja

Kot smo že večkrat poudarili v naših dopisih ali izjavah za javnost je ključno, da so posegi v davčno okolje sistemski in dolgoročni. Predlagane spremembe morajo omogočiti davčnim zavezancem boljše predvidevanje svojih obveznosti za daljše časovno obdobje in ne nenehnih sprememb. Stabilnost in predvidljivost sta ključni za privabljanje investicij in rast gospodarstva. 

Skrbi nas, da bodo dodatne obremenitve gospodarstva in posameznikov zarezale predvsem v srednji razred. Ob višanju davkov se bo kapital še bolj umaknil, na dolgi rok pa to pomeni tudi manj denarja za javne servise kot so šolstvo, zdravstvo in javna uprava. 

Poleg konkretnih pripomb in predlogov pa želimo izpostaviti pomen ustreznih davčnih spodbud in rešitev za podporo razvoju trga kapitala v Sloveniji ter varčevanju v 2. in 3. pokojninskem stebru.  

V AmCham Slovenija delujemo v skladu s kulturo dialoga in želimo biti vaš sogovornik. Zato vam ponujamo svoje znanje in izkušnje ter predlagamo skupno iskanje rešitev za stabilno in konkurenčno poslovno okolje v Sloveniji. Več o naših predlogih za stabilno in konkurenčno poslovno okolje lahko preberete TUKAJ.