Komisija za prihodnost dela in izobraževanja

AmCham Komisija za prihodnost dela in izobraževanja

AmCham Komisija za prihodnost dela in izobraževanja je podpornik prizadevanj za bolj prilagodljiv trg dela, ustvarjanje novih oblik dela in ohranjanje delovnih mest v Sloveniji. Hkrati si prizadevamo za uvajanje kompetenc in znanj prihodnosti v izobraževalni sistem in na trg delovne sile ter spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja in privabljanje ter ohranjanje talentov v Sloveniji.

Uvajanje novih oblik dela na trg delovne sile

Trg dela mora postati bolj prilagodljiv in omogočati različne oblike dela, ki sledijo tehnološkemu razvoju in novim vrstam poklicev. Za zagotavljanje uspešnih poslovnih procesov bo nujno sodelovanje podjetij s številnimi strokovnjaki in oblikovanje delovnih mest, za katera so značilne prilagodljivost, učinkovitost, tekmovalnost ter uporaba novih modelov in pristopov, upoštevajoč digitalno preobrazbo. Podjetja, ki so bolj prilagodljiva pri zaposlovanju in ki več pozornosti namenijo zadovoljstvu zaposlenih ter njihovemu dobremu počutju na delovnem mestu, so se že večkrat izkazala za uspešnejša.

Delo na daljavo postaja vse bolj pogosto in izkušnje kažejo, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnosti. Gre za sodobno obliko organizacije dela, za katerega je zaradi digitalizacije značilen način dela, ki zahteva visoko stopnjo motivacije in samodiscipline. Delavcem omogoča večjo prilagodljivost in svobodno razporeditev delovnega in prostega časa. Zavzemamo se za zakonodajne spremembe ureditve dela na daljavo, saj je trenutna ureditev še vedno pretoga za potrebe časa in mladih generacij na trgu dela. Zakonodajo je treba prilagoditi na način, da bo delodajalcem in delavcem omogočala fleksibilnost, zmanjšala administrativne ovire in ustrezno poenostavila postopke zagotavljanja varnosti pri delu na daljavo. Trenutne potrebe v praksi zahtevajo višjo stopnjo prilagoditev normativne ureditve v najkrajšem možnem času.

Novela Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki prinaša novo opredelitev obveznosti vodenja evidenc, nasprotuje trendom fleksibilizacije delovnega procesa. Zavedamo se, da je cilj zakona omejiti oziroma preprečiti najhujše oblike kršitev delavskih pravic, a menimo, da novela prekrškov ne bo odpravila, saj evidentiran delovni čas ne bo nujno odražal dejanskega časa dela in delavčevih odmorov.

Ohranjanje talentov in kompetenc doma ter privabljanje tujih strokovnjakov

Slovenija mora ustvariti okolje, ki bo talentom omogočilo, da bodo razvijali svoje sposobnosti in jih nadgrajevali z različnimi veščinami. Talent potrebuje okolje, ki se zaveda njegovega doprinosa, ga ceni in nagrajuje, hkrati pa je sposobno zagotavljati tudi nove priložnosti, ki vodijo v rast in nadaljnji razvoj talentov. Samo tako bodo v Sloveniji ostala in se ustvarjala delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.

Skladno s strategijo, kakšne prihodnosti si želimo, moramo oblikovati jasen načrt, ki bo spodbujal in nagrajeval domače in tuje strokovnjake ter privabljal visoko izobražene kadre od drugod. Le poklici, ki zaposlujejo visoko kvalificirane posameznike in ki ustvarjajo višjo dodano vrednost, bodo pripomogli k družbenemu napredku in zagotovili družbo blaginje.

Noveli Zakona o tujcih in Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev sicer nekoliko poenostavljata zaposlovanje tujcev, a vendar kot pogoj za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine zahtevata dokaz znanja slovenščine na t. i. preživitveni ravni. Opozarjamo, da se bodo tuji strokovnjaki ob pogoju znanja jezika kot pogoju za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine in za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje najverjetneje odločali za delo v drugih državah.

Uvajanje kompetenc prihodnosti v gospodarstvo

Poudarjamo potrebo po vlaganju v ljudi na vseh ravneh podjetij in organizacij, saj gospodarske rasti ne bo brez razvoja kompetenc in znanj prihodnosti, ki bodo v prihodnjih letih in desetletjih na trgu dela nepogrešljive. Podjetja morajo prilagoditi delovne procese, da ljudem olajšajo delo in spodbudijo razvoj ustreznih, specičnih kompetenc, ki jih narekuje prihodnost dela. Ker ljudje prinašajo nove ideje, navdihujejo druge in so ključni za uspeh organizacij, je nujno, da vlagamo v njihov razvoj in krepimo njihove kompetence.

Prilagajanje izobraževalnih programov kompetencam in znanjem prihodnosti

Tehnološki napredek, digitalizacija in avtomatizacija za vedno spreminjajo percepcijo dela in tako zahtevajo spremembe in posodobitve v izobraževalnem sistemu. Kompetence prihodnosti, kot so digitalna pismenost, abstraktno mišljenje in algoritmično razmišljanje, bi morale biti obvezen del izobraževalnega sistema, saj bodo mladi le tako ustrezno opremljeni za obvladovanje izzivov in koriščenje priložnosti digitalne dobe. Potrebujemo izobraževalni sistem, ki bo mladim omogočil dostop do potrebnih znanj in veščin za spremenjen trg dela ter jih pripravil na poklice, ki danes še ne obstajajo. Spodbujamo uvedbo inovativnih in ciljno usmerjenih izobraževalnih programov, ki bodo dali poudarek vseživljenjskemu učenju, povezovanju izobraževalnih ustanov z gospodarstvom in zaposlovanju za trajnostni razvoj.

Trajnostno voditeljstvo

Trajnostno voditeljstvo je nova perspektiva in zgled pri upravljanju organizacij in ljudi. Predstavlja vizijo onkraj takojšnjih, kratkoročnih koristi z zavedanjem o vlogi organizacije v širšem kontekstu. Trajnostno voditeljstvo izbira strategije za doseganje rezultatov, ki ustrezajo kriterijem okoljske, družbene in finančne uspešnosti. Organizacije, ki so že ponotranjile trajnostno voditeljstvo, imajo konkurenčno prednost, saj to prinaša priložnosti v obliki inovacij, nenehnih izboljšav in dolgoročnega uspeha. Trajnostno voditeljstvo pospešuje tudi Direktiva CSRD, ki podpira evropski zeleni dogovor, sveženj političnih ukrepov, namenjenih boju proti podnebni krizi s preoblikovanjem EU v sodobno, učinkovito in konkurenčno gospodarstvo z ničelnimi neto izpusti toplogrednih plinov do leta 2050.

Vseživljenjsko učenje

Posamezniki, podjetja in družba se morajo zavedati, da se bo treba ves čas učiti in izpopolnjevati svoja znanja. Podjetja, organizacije in državna uprava morajo vseživljenjsko učenje vključiti v notranje izobraževalne procese in kulturo podjetij.

Pozdravljamo iniciativo Univerze v Ljubljani, ki v okviru projekta UL za trajnostno družbo (Ultra) uvaja mikrodokazila kot potrdila o opravljanju krajših izobraževanj, ki posameznike opremijo z dodatnim znanjem, spretnostmi in kompetencami, ter tako spodbujajo vseživljenjsko učenje.

Medgeneracijsko sodelovanje

Medgeneracijsko sodelovanje lahko izboljša delovanje organizacij, odnose med zaposlenimi in pripomore k večji konkurenčnosti na trgu. Delodajalce je treba spodbujati, da zaposlujejo tudi starejše od 55 let, ter tako krepijo ozaveščenost in usmerjanje pri motiviranju nizko kvaliciranih odraslih, da bi le-ti izboljšali obstoječa znanja in spretnosti. Prav tako je treba starejše od 55 let spodbujati, da ostanejo čim dlje aktivni ter da pridobljena znanja in izkušnje delijo z mlajšimi generacijami.