Intelektualna lastnina je ključna konkurenčna prednost vsakega podjetja in države. Temelj gospodarskega in družbenega razvoja so znanje, inovativnost in kreativnost. Zaradi vedno kompleksnejše zakonodaje, ki ureja digitalno okolje, zlasti v luči novih predpisov Evropske unije, je Komisija za intelektualno lastnino svoj fokus razširila tudi na področje digitalne regulative, ki je ključno za oblikovanje stabilnega, inovativnega in konkurenčnega poslovnega okolja.
Ključna področja dela komisije
Intelektualna lastnina je naša konkurenčna prednost
V izrazito izvozno usmerjenem in odprtem gospodarstvu, kot je Slovenija, je dolgoročna blaginja neposredno odvisna od dodane vrednosti, ki jo znamo ustvariti na globalnih trgih. Višja dodana vrednost prinaša kakovostna delovna mesta in stimulativno plačilo, stabilne javne finance ter vlaganje v razvoj.
Intelektualna lastnina je eden ključnih mehanizmov, s katerimi podjetja dvigujejo dodano vrednost, saj omogoča razlikovanje, zaščito inovacij, učinkovitejšo komercializacijo znanja ter večjo donosnost vlaganj v razvoj. Zato je strateško upravljanje intelektualne lastnine (patenti, znamke, modeli, avtorska dela, poslovne skrivnosti in podatki) pomemben del konkurenčnosti, rasti in mednarodne prodornosti podjetij.
Poslovno okolje, ki je predvidljivo in naklonjeno inovacijam, varuje pravice intelektualne lastnine, krepi zaupanje ter hkrati omogoča razvoj novih poslovnih modelov in rast dodane vrednosti v gospodarstvu.
Izzivi ureditve izumov in avtorskih del iz delovnega razmerja
Za uspešen razvoj podjetij in posameznikov, ki skupaj soustvarjajo nove tehnološke in poslovne rešitve, je nujno dobro urejeno področje izumov in avtorskih del iz delovnega razmerja.
Izumi, ustvarjeni v delovnem razmerju, so ključni vir inovacij, a prinašajo pravne in finančne izzive glede lastništva in nagrajevanja. Slovenska zakonodaja na področju izumov, ustvarjenih v delovnem razmerju, predvideva pravico delodajalca do prevzema izuma, na drugi strani pa prinaša velik izziv glede pravičnega nagrajevanja delavca. Ker so izumi plod znanja delavca in spodbudnega okolja, ki ga zagotavlja delodajalec, je v praksi težko določiti višino denarne nagrade. V komisiji izpostavljamo potrebo po jasnejših kriterijih za vrednotenje teh prispevkov, kar bi prineslo večjo dolgoročno varnost, zmanjšalo nejasnosti in okrepilo medsebojno zaupanje.
Podobno se vprašanja pravic pri avtorskih delih iz delovnega razmerja pogosto rešujejo ad hoc, kar ob odsotnosti primerne pravne ureditve vnaša negotovost v primere, ko dogovora ni mogoče doseči. Zato v komisiji predlagamo bolj transparentno ureditev na ravni kolektivnih pogodb ali internih aktov delodajalcev kot začasno rešitev ter se zavzemamo za spremembo trenutne zakonodaje, ki bi jasneje uredila prenos pravic na delodajalca za dela, ustvarjena v delovnem razmerju, in pravico do nagrade delavcu, kadar avtorsko delo ni ustvarjeno v okviru izpolnjevanja obveznosti po pogodbi o zaposlitvi, še vedno pa je s področja delodajalčevedejavnosti.
Poleg tega je ključno zagotoviti učinkovito sodno varstvo v primeru kršitve pravic intelektualne lastnine, kar v poslovno okolje prinaša višjo raven zaupanja in predvidljivosti ustrezne zaščite naložb v intelektualno lastnino.
Znanje o intelektualni lastnini in prenos znanja kot temelja razvoja Slovenije
Znanje o intelektualni lastnini predstavlja temelj za učinkovit inovacijski sistem in konkurenčno gospodarstvo. V Sloveniji se soočamo z izrazitim mankom znanja na področju intelektualne lastnine. Raziskava o dojemanju, ozaveščenosti in vedenju, povezanem z intelektualno lastnino, med evropskimi državljani, ki jo je urad EUIPO izvedel v letu 2023, je pokazala, da je ozaveščenost o intelektualni lastnini v Sloveniji slabša od povprečja EU. Le 73 % slovenskih anketirancev je svoje subjektivno razumevanje pojma intelektualne lastnine ocenilo kot dokaj dobro ali zelo dobro, kar je 10 odstotnih točk manj od povprečja EU (83 %).
V komisiji zato pozdravljamo nacionalna prizadevanja za sistematično ozaveščanje in krepitev znanja na tem področju ter aktivno podpiramo cilje Nacionalne strategije intelektualne lastnine do leta 2030. Vendar hkrati opozarjamo, da brez sistemskega vključevanja teh vsebin v vse ravni izobraževanja ne bo pravega premika. Trenutno se akcijski načrti osredotočajo zlasti na osnovne in srednje šole, kar je nujna osnova, vendar v komisiji pogrešamo konkreten poudarek na visokošolskem izobraževanju. Obvezni predmeti s tega področja so na fakultetah prej izjema kot pravilo, kar pomeni, da mladi strokovnjaki na trg dela vstopajo brez ključnih znanj o tem, kako svoje inovacije zaščititi in poslovno unovčiti. Verjamemo, da bi moralo biti znanje o intelektualni lastnini sestavni del študija, saj bomo le tako zgradili okolje, ki bo dolgoročno konkurenčno in pripravljeno na izzive digitalne prihodnosti.
Pomanjkanje znanja na univerzitetni ravni neposredno vpliva tudi na prenos znanja iz raziskovalnih institucij v gospodarstvo. Univerze morajo postati središčna točka raziskav in razvoja ter omogočati čim boljšo komercializacijo izumov in drugih pravic intelektualne lastnine. Podjetja, njihova vizija in razvojni načrti morajo postati pomemben most med izobraževalno-raziskovalnimi ustanovami in potrebami trga ter širše družbe. Komisija zato poudarja nujnost krepitve sodelovanja med raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom. Le tako bo Slovenija lahko razvila trajnosten in konkurenčen inovacijski ekosistem, ki bo prispeval k dolgoročni rasti in razvoju.
Umetna inteligenca in pravice intelektualne lastnine
Razvoj umetne inteligence prinaša izzive na področju intelektualne lastnine, saj umetna inteligenca ustvarja vsebine, ki so ali bi lahko bile varovane s pravicami intelektualne lastnine, pri tem pa lahko nastopi težava, kako te umestiti v obstoječe pravne okvire. Trenutna zakonodaja avtorstvo priznava le fizičnim osebam, kar lahko povzroči pravno praznino pri vsebinah, ki jih ustvari umetna inteligenca.
Poseben izziv predstavlja med drugim tudi rudarjenje besedil in podatkov (TDM) za učenje modelov umetne inteligence. Čeprav Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah omogoča določene izjeme, slovenska ureditev ne vključuje izrecno prosto dostopnih spletnih vsebin kot vira za zakonit dostop. To postavlja slovenske razvijalce naprednih tehnologij v slabši položaj in ovira razvoj jezikovnih modelov v slovenskem jeziku.
Komisija bo spremljala razvoj prava in sodne prakse, ki zadeva umetno inteligenco, in njeno vlogo pri ustvarjanju avtorskih del oziroma inovacij ter spodbujala primerne spremembe pravnega okvira, ki bo primerno uravnotežil zaščito interesov ustvarjalcev, hkrati pa bo poskrbel za spodbujanje ustvarjalnosti.
Evropska digitalna regulativa
Poznavanje in izvajanje evropske digitalne pravne ureditve, ki jo v okviru »evropskega digitalnega desetletja« oblikuje Evropska unija, je postalo temeljnega pomena za uspeh v poslovnem okolju Evropske unije, vse bolj pa tudi na globalnem trgu digitalnih storitev. Sem spadajo nekateri ključni zakonodajni svežnji, ki so že ali bodo v bližnji prihodnosti pomembno oblikovali evropsko in slovensko digitalno krajino: akt o digitalnih storitvah, akt o digitalnih trgih, akt o umetni inteligenci, predpisi s področja upravljanja in dostopa do podatkov ter še številni drugi (povezani) predpisi.
Vse kompleksnejša regulativa na področju intelektualne lastnine in digitalnega poslovanja, ki temelji na konceptu asimetričnosti, pomembno vpliva na tehnološke procese na digitalnem trgu. Čeprav so najstrožja pravila primarno usmerjena v velike globalne platforme, na katerih temelji kar 80 % slovenskega digitalnega poslovanja, nova pravila prinašajo specifične izzive tudi za mala in srednje velika podjetja. V komisiji opozarjamo na trenutno kritično nizko zavedanje o zavezah, ki jih prinaša akt o umetni inteligenci. Podjetja morajo ponotranjiti, da so obveznosti vezane na stopnjo tveganja sistema in ne le na velikost subjekta. To v praksi pomeni, da lahko tudi mala in srednje velika podjetja ob razvoju ali uporabi visoko tveganih sistemov postanejo podvržena enako strogim zahtevam glede tehnične dokumentacije, kakovosti podatkov in preglednosti kot velike globalne platforme. Komisija opozarja tudi na izzive, ki jih prinašata nova regulativa in vzpostavitev številnih novih regulatorjev. Pozdravlja kompleksnost regulative, vendar izpostavlja, da je ključna težava v njeni implementaciji, tudi v luči pogosto premajhne pozornosti, ki so je pri krepitvi svojega delovanja deležni posamezni regulatorji.
Zato si bo komisija še naprej prizadevala ohranjati tesne stike z regulatorji, da bi služila kot most med njimi in gospodarstvom pri izvajanju zakonodaje in vzpostavljanju konsistentne prakse. Prav tako si bo prizadevala za aktivno izobraževalno vlogo članov AmCham Slovenija ter jim zagotavljala praktične usmeritve, da bodo regulativna pravila spremenili v konkurenčno prednost na enotnem digitalnem trgu.
Kompleknost mednarodnih gospodarskih pogodb
Mednarodne gospodarske pogodbe, še zlasti na področju IKT-industrije, z izrazitimi mednarodnimi elementi predstavljajo poseben izziv za slovenska podjetja zaradi svoje kompleksnosti, ki jo še povečujeta digitalizacija in globalizacija. Slovenska podjetja se pri obravnavi teh pogodb soočajo z več izzivi, kot so kompleksnost pogodbenih klavzul, pomanjkanje izkušenj, tveganje zaradi nepoznavanja določb in časovna občutljivost, ki omejuje možnosti za temeljito analizo. Velike količine pravnega jezika in tehnične terminologije otežujejo razumevanje obveznosti, kar lahko vodi v pravne spore ali finančne izgube.
Komisija poudarja potrebo po izboljšanju osveščenosti in strokovnosti na tem področju. Kot ključne rešitve predlaga organizacijo izobraževanj, sodelovanje s strokovnjaki, razvoj smernic za obravnavo pogodb in uporabo digitalnih orodij za analizo pogodbenih tveganj. Poleg tega si prizadeva za okrepitev mednarodnega sodelovanja, kar bi slovenskim podjetjem omogočilo dostop do dobrih praks in globalnih pravnih virov.
Članice in člani komisije
Kdo so članice in člani komisije
Oglejte si celotni seznam članic in članov komisije.
Pridružite se AmCham Komisiji za intelektualno lastnino in digitalno regulativo
Za vsa vprašanja, povezana z delom komisije, je na voljo koordinatorka komisije Vida Dolenc Pogačnik, naša direktorica operative in vodja mednarodnega sodelovanja.
Vida Dolenc Pogačnik
direktorica operative in mednarodnega sodelovanja