V Finančni komisiji AmCham Slovenija pozdravljamo pripravo Zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev, saj verjamemo, da je uravnotežen razvoj plačilne ureditve ključen za sodobno gospodarsko okolje.  

Na slovenskem trgu gotovina ni več edini samoumeven način plačila, saj potrošniki vse bolj pričakujejo digitalne možnosti. Čeprav gotovina prevladuje po številu transakcij, kartična plačila vodijo po vrednosti opravljenih transakcij in se pogostejo uporabljajo pri večjih nakupih. Kot izhaja iz uvoda k predlogu zakona, glavni izziv ostajajo mikro in mali trgovci ter ponudniki storitev, saj le 35 odstotkov trgovcev omogoča možnost takojšnjih ali mobilnih plačil. Če bo širjenje sprejemanja digitalnih plačil v celoti prepuščeno trgu, napredek v Sloveniji ne bo enakomeren, najbolj razdrobljeni deli gospodarstva pa bodo pri tem zaostali. To je pomembno tudi z vidika javnega interesa, saj vztrajanje pri poslovanju izključno z gotovino v razdrobljenih storitvenih dejavnostih odpira več prostora za neformalno in manj pregledno gospodarsko dejavnost. 

V AmCham Finančni komisiji si prizadevamo predvsem za dovolj trden, sorazmeren in dolgoročno vzdržen okvir za sprejemanje digitalnih plačil. Širše sprejemanje digitalnih plačil prinaša neposredne koristi državi prek večje preglednosti transakcij in učinkovitejšega pobiranja davkov, podjetjem pa prek večje prodaje, saj je opustitev nakupa pri ponudnikih, ki sprejemajo samo gotovino, kar štirikrat pogostejša. Za prebivalce pa digitalna plačila zagotavljajo priročnejši, hitrejši in varnejši način plačevanja z boljšo zaščito. Kot primer dobre prakse izpostavljamo posodobitev plačevanja v slovenskem javnem potniškem prometu. V Ljubljani so bila od uvedbe s plačilnimi kraticami novembra 2023 zabeležena plačila iz več kot 130 držav, v Mariboru pa že v prvih tednih iz 27 držav. To dokazuje, da digitalna plačila niso pomembna le za turiste, ampak širijo dostop do storitev za vse uporabnike. 

Prav turistični vidik je za slovensko gospodarstvo strateškega pomena, saj so tuji obiskovalci po podatkih SURS-a v letu 2025 ustvarili skoraj tri četrtine vseh prenočitev, njihova povprečna dnevna poraba pa znaša okoli 187 evrov. Gostje, ki prihajajo iz držav zunaj evrskega območja, pričakujejo zanesljivo digitalno plačilno okolje, ki jim omogoča poslovanje brez nepotrebnih stroškov in zapletov z menjavo valute. Brezstična in mobilna plačila tako niso več le vprašanje tehnološkega napredka, temveč nujna infrastruktura za ohranjanje mednarodne konkurenčnosti Slovenije kot odprte in digitalno napredne destinacije. 

V okviru konkretnih priporočil za izboljšavo osnutka predloga zakona AmCham Finančna komisija predlaga dopolnitev 10. člena tako, da se jasno zahteva sprejemanje vsaj enega digitalnega plačilnega sredstva, ki je splošno prepoznano, mednarodno uveljavljeno in v praksi dejansko uporabno za domače prebivalce, podjetja ter nerezidente v vsakdanjem poslovanju.  

Ob tem dodatno opozarjamo na potrebo po jasni in sorazmerni opredelitvi izjem v primerih, kjer bi obveznost sprejemanja gotovine predstavljala nesorazmeren tehnični, varnostni ali ekonomski izziv. Kot primer izpostavljamo avtomatizirana in nenadzorovana plačilna okolja, kot so prodajni avtomati, polnilnice za električna vozila, parkomati, avtomatizirane bencinske postaje ali brezgotovinske trgovine. Ti poslovni modeli so pogosto zasnovani brez infrastrukture za gotovino z namenom zagotavljanja neprekinjenega delovanja in ekonomske učinkovitosti. Njihova naknadna prilagoditev za sprejemanje gotovine bi v številnih primerih predstavljala nesorazmeren poseg. Opozarjamo tudi na primere, kjer sprejemanje gotovine ustvarja povečana varnostna tveganja ali nesorazmerne operativne obremenitve. To je še posebej izrazito pri nočnih prodajnih mestih ter mobilnih ali začasnih dejavnostih. V takšnih okoljih pogosto niso zagotovljeni ustrezni pogoji za varno in učinkovito ravnanje z gotovino. Pomemben vidik predstavlja tudi vnaprejšnja transparentnost za potrošnike. V primerih, kjer je jasno in pravočasno označeno, da poslovni subjekt ne sprejema gotovine, to ne zmanjšuje izbire ali poštenosti. Takšna ureditev omogoča informirano odločitev pred samim nakupom. Nenazadnje je smiselno predvideti tudi izjeme v izrednih okoliščinah. V takšnih primerih bi začasna prilagoditev obveznosti omogočila nemoteno delovanje storitev in zaščito javnega interesa. 

Pri 4. členu predlagamo pojasnilo, da so pri organiziranih množičnih prireditvah zaradi varnostnih, operativnih ali logističnih razlogov dopustne sorazmerne izjeme od obveznosti sprejemanja gotovine, v kolikor je uporabnikom zagotovljena vsaj ena splošno prepoznana digitalna alternativa. Glede 5. člena poudarjamo, da morata storitvi cash-back in cash-in-shop ostati opredeljeni kot dopolnilni storitvi na prodajnem mestu, katerih ponujanje ne bi smelo biti omejevano zaradi dejavnikov, ki niso povezani z njunim delovanjem. Pri 11. členu pa se zavzemamo, da izjema glede povezljivosti in varnosti velja izključno v primerih objektivne tehnične neizvedljivosti ali dokazljivega kibernetskega incidenta, medtem ko sama odsotnost fiksne internetne povezave ne bi smela biti samodejni razlog za nesprejemanje digitalnih plačil, če so na voljo druge mobilne rešitve. Verjamemo, da je treba obveznosti podpreti s pravno jasnostjo in ciljno usmerjenimi spodbudami za najmanjše subjekte na trgu, namesto njihovega rahljanja.