Na dogodku AmCham Fokus ki smo ga organizirali skupaj z AmCham Komisijo za intelektualno lastnino in digitalno regulativo, smo odprli prav to vprašanje: kako naj podjetja, še posebej majhna in srednje velika, krmarijo med inoviranjem, skladnostjo in tudi vse bolj kompleksnim regulativnim okvirom. Umetna inteligenca je že tukaj. Ne kot oddaljena tema prihodnosti, temveč kot konkretno poslovno vprašanje: kako jo uporabljati hitro, pametno in odgovorno – v okolju, kjer se regulativa razvija skoraj tako hitro kot tehnologija sama.

Pogovor je vodil Jaka Repanšek, RePublis in sopredsedujoči AmCham Komisiji za IL in digitalno regulativo in ki je izpostavil ključni evropski paradoks: Evropa tehnologije regulira prej, preden postanejo nevarne, medtem ko druge jurisdikcije pogosto najprej omogočijo rast in šele nato postavljajo pravila. Posledično inovacije v Evropi vse pogosteje prihajajo s “pravnim uporabniškim priročnikom”. Ključno vprašanje tako ostaja, ali ta pristop dolgoročno gradi konkurenčno prednost ali dodatno breme za podjetja.

Luka Avbreht, soustanovitelj in CEO podjetja AFlabs, je razpravo osvetlil iz razvojne perspektive:
»Umetna inteligenca je tukaj. Obstaja. Prepovedovati njeno uporabo je napaka.« Poudaril je, da podjetja ne potrebujejo več razprav, ali AI uporabljati, temveč kako ga uporabljati. Ključno je razumevanje konkretnega poslovnega problema in sposobnost povezovanja tehnologije z dejanskimi procesi – od industrije do logistike.

Yash S. Bajaj, pravni svetovalec, DevRev, je izpostavil praktičen vidik implementacije: »Če je rešitev dobra, je ne zapletajte po nepotrebnem – uporabite jo.« Ob tem pa je opozoril, da generični modeli sami po sebi ne prinašajo vrednosti – podjetja jih morajo prilagoditi svojim primerom uporabe in jih vključiti v lastne procese.

Razprava je jasno pokazala, da regulativa ni več obrobno vprašanje, temveč sestavni del razvoja produktov. Podjetja morajo že v zgodnjih fazah razumeti, v katero kategorijo tveganja njihov sistem sodi in kakšne obveznosti to prinaša – ne glede na velikost podjetja. To je še posebej pomembno za majhna in srednje velika podjetja, ki predstavljajo hrbtenico slovenskega gospodarstva, a pogosto nimajo enakih virov za zagotavljanje skladnosti kot veliki sistemi.

Pomemben del pogovora je bil namenjen tudi pravni negotovosti, zlasti na področju intelektualne lastnine. »Pri vsebinah, ki jih ustvari umetna inteligenca, se odpirajo ključna vprašanja: komu dejansko pripadajo avtorske in patentne pravice?«
To vprašanje ostaja odprto in bo pomembno zaznamovalo nadaljnji razvoj prava in poslovne prakse.

Razprava je odprla tudi širše vprašanje konkurenčnosti: ali regulacija spodbuja inovacije ali predvsem tiste, ki si lahko privoščijo njeno implementacijo. Ob tem pa se vse bolj uveljavlja tudi druga perspektiva – da lahko prav skladnost postane konkurenčna prednost, zlasti pri delu z večjimi, mednarodnimi partnerji.

Zaključek dogodka je bil jasen: podjetja morajo umetno inteligenco začeti uporabljati premišljeno, a pogumno. Ključno bo razumevanje tehnologije, razvoj kompetenc in sposobnost, da regulativni okvir ne postane ovira, temveč del strategije.

AmCham komisija za intelektualno lastnino in digitalno regulativo bo tudi v prihodnje spremljala razvoj evropske digitalne zakonodaje in umetne inteligence ter delovala kot most med regulatorji in gospodarstvom, s ciljem oblikovanja predvidljivega, izvedljivega in konkurenčnega digitalnega okolja.