AmCham Finančna komisija se zavzema za predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje, v katerem imajo podjetja možnost razvoja in rasti, davčno-finančno okolje pa jih pri tem spodbuja in ne ovira.
Ključna področja dela komisije
Davčna politika v Sloveniji naj bo predvidljiva, razumna in naj ne posega v ustavne pravice
Januarja 2023 je začela veljati novela Zakona o dohodnini (ZDoh-2AA), ki med drugim prinaša nižjo splošno davčno olajšavo, ukinja usklajevanje olajšav z inflacijo (kar zaradi visoke inflacije dejansko pomeni nižje neto plače za vse), zvišuje obdavčitev visoko izobraženih kadrov, otežuje notranje lastništvo podjetij in bistveno poslabšuje socialni položaj kmetov na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje.
Ker želimo v Sloveniji pošteno obdavčitev delovnih ljudi in davčni sistem, ki se ne spreminja iz leta v leto, je AmCham Slovenija kot del Gospodarskega kroga, ki ga sestavlja 15 gospodarskih in kmetijskih organizacij, podprla Državni svet RS v pozivu ustavnemu sodišču k presoji novega zakona.
Razvojna kapica za razvojno usmerjeno Slovenijo
Gospodarstvo in Finančna komisija že leta pozivamo k uvedbi razvojne kapice na prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. To je nujno potrebna investicija Slovenije, če želimo (p)ostati država, v kateri bodo naša podjetja lahko razvijala vrhunske izdelke in storitve ter omogočala mladim, da ostanejo in ustvarjajo v Sloveniji na delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo.
Razvojno kapico predlagamo pri 2-kratniku povprečne bruto plače, saj s tem zajamemo ključne poklice, ki so gonilna sila razvoja – to so med drugim inženirji, znanstveniki, razvojniki, profesorji. Sem spadajo tudi poklici, kot so vodilni delavci in zdravniki, ki so v svoje znanje in razvoj vložili veliko in so še posebej mednarodno mobilni.
Razvojna kapica je tudi signal tujim strokovnjakom, da je naše davčno okolje konkurenčno, saj s primerljivimi državami »tekmujemo« za talente.
Ukrepi, ki povečujejo stimulativnost našega davčnega okolja za investicije
Predlagamo ohranitev olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, ohranitev investicijske olajšave na stopnji 40 % in zmanjševanje obdavčitve dividend, kar bi pozitivno učinkovalo na privlačnost vlaganj v kapitalske naložbe.
Drugi pokojninski steber in razvoj trga kapitala
Povečanje obstoječih davčnih olajšav za razvoj drugega pokojninskega stebra bo povečalo privlačnost varčevanja in obseg privarčevanih sredstev drugega stebra, ki se vlagajo nazaj v gospodarstvo in pomembno prispevajo k razvoju trga kapitala, hkrati pa varčevalcu omogočajo dostojno pokojnino.
Razvoj drugega pokojninskega stebra, ki ga v Slovenji predstavlja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in obstoji od leta 2001 ter v katerega je danes vključenih približno 60 % vseh zaposlenih, je nujen za vzdržnost pokojninskega sistema. Drugi steber zaposlenim ob upokojitvi ne bo zagotovil le višje pokojnine, ampak tudi povečal obseg privarčevanih sredstev, ki se vlagajo nazaj v gospodarstvo in pomembno prispevajo k razvoju slovenskega trga kapitala. S tem se poveča dostopnost do kapitala za domača podjetja, kar bo znižalo stroške njihovega zadolževanja in posledično povečalo njihovo konkurenčnost, ki lahko pripelje do rasti in zaposlovanja.
Vzdržnost pokojninskega sistema in povečanja produktivnosti
Izdatki, povezani s pokojninami v Sloveniji, že danes predstavljajo 10 % BDP, po projekciji OECD pa bodo leta 2050 znašali že 15,7 % BDP. Tako je nerealno pričakovati, da bo država ob naraščajočem številu upokojencev zagotovila dodatne vire, ki bi lahko v prihodnje vzdrževali trenutne višine pokojnin, kaj šele zagotovila njihovo povečanje. Javne pokojnine bodo zato v prihodnjih desetletjih upadale proti 40 % neto plače posameznika pred upokojitvijo.
V Sloveniji rast BDP temelji predvsem na povečani količini dela, medtem ko rast realne produktivnosti ostaja skromna. Ob demografskih trendih, ki napovedujejo staranje prebivalstva, bo treba v prihodnosti narediti več, zato si moramo prizadevati za dvig produktivnosti na raven vodilnih inovatork Evropske unije. »V zadnjem desetletju se je število prebivalcev v starostni skupini med 20 in 64 let zmanjšalo za 67.000, projekcije, pri katerih se upošteva zmerni neto selitveni prirast, pa kažejo, da se bo njihovo število do leta 2030 zmanjšalo še za 43.000, do leta 2050 pa za 119.000 glede na leto 2022.«
Odgovor zvišanja produktivnosti je, med drugim, v uporabi generativne umetne inteligence, ki se že »lahko uporablja za področja, kot so izražanje, utemeljevanje in komuniciranje, koordinacija in oblikovanje.«
Dolgotrajna oskrba naj ne bo le dodatno breme delodajalcem
Po novem Zakonu o dolgotrajni oskrbi 1 % bruto plače prispeva delojemalec, 1 % od bruto plače delodajalec, hkrati pa posameznik prispeva 1 % od svoje odmerjene bruto pokojnine. Opozarjamo, da se z uvedbo novega prispevka ponovno dodatno povečuje obremenitev dela v Sloveniji, ki malo nad povprečno plačo neproporcionalno naraste in je med najvišjimi v Evropski uniji. Dodatne obremenitve dela so zato nesprejemljive. Rezerve je treba najprej poiskati z racionalizacijo sistema zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Ne smemo pozabiti, da ob povečevanju obremenitev dela naraščata siva ekonomija in iskanje drugih obvodov, končni izplen pa je lahko še slabši kot pred novimi obremenitvami.
Digitalna plačila
V Sloveniji je stopnja sive ekonomije razmeroma visoka. Gotovina, uporaba katere je bila konec lanskega leta zapisana v ustavo, je še vedno prevladujoče plačilno sredstvo, infrastruktura za sprejemanje elektronskih plačil pa precej nerazvita. Ljudje naj dobijo možnost izbire načina plačevanja, med drugim tudi digitalno, saj tako lokalni kot tuji potrošniki pričakujejo, da bodo imeli na izbiro različne plačilne instrumente in možnost elektronskega plačila. Treba je začeti izvajati celovit program razvoja plačilne infrastrukture, da bi spodbudili sprejemanje kartic v Sloveniji in na trgu predstavili nove tehnologije ter ugodne in pametne rešitve.
Obstajata dva ključna načina, kako se lahko vlada vključi v izboljšanje infrastrukture elektronskega plačevanja v Sloveniji:
• s spodbujanjem brezgotovinskega plačevanja in
• z obveznostjo sprejemanja brezgotovinskih plačil.
Trošarine
Finančna komisija opozarja na pomen sorazmernih trošarin, ki naj upoštevajo posledice dviga, in sicer padec prodaje, zapiranje podjetij in zmanjšanje števila delovnih mest, kar bi neposredno negativno vplivalo na prihodke države iz naslova prispevkov, dohodnine in drugih dajatev iz poslovanja.
Z zvišanjem trošarin se kupci usmerijo v nakup produkta v sosednjih državah, kjer so ti bolj poceni, zraste siva ekonomija, dvig trošarin pa hkrati ne pripelje do izboljšanja zdravja populacije ali znižanja stroškov v zdravstvu, saj spodbuja nakup nizkocenovnih izdelkov vprašljive kakovosti.
Pri dvigu trošarin opozarjamo tudi na predvidljivost davčne politike in poslovnega okolja v Sloveniji, ki je za gospodarstvo ključna.
Članice in člani komisije
Kdo so članice in člani komisije
Oglejte si celotni seznam članic in članov komisije.
Pridružite se AmCham Finančni komisiji
Za vsa vprašanja, povezana z delom komisije, je na voljo koordinatorka komisije Vida Dolenc Pogačnik, naša direktorica operative in vodja mednarodnega sodelovanja.
Vida Dolenc Pogačnik
direktorica operative in mednarodnega sodelovanja