AmCham Finančna komisija se zavzema za predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje, v katerem imajo podjetja možnost za razvoj in rast, davčno-finančno okolje pa jih pri tem spodbuja in ne omejuje.
Ključna področja dela komisije
Stabilna in predvidljiva davčna politika za konkurenčno Slovenijo
Stabilnost in predvidljivost davčnega okolja sta ključnega pomena za privabljan je investicij, rast gospodarstva in dolgoročno konkurenčnost. Hitri, nepremišljeni ukrepi in dodatne obremenitve gospodarstva ne prispevajo k doseganju teh ciljev, temveč povečujejo pritisk na podjetja, posameznike in zlasti srednji razred, kar na dolgi rok pomeni manj sredstev za ključne javne storitve (šolstvo, zdravstvo).
Predlagamo davčno politiko, skladno s Strategijo razvoja Slovenije 2030, ki spodbuja visokoproduktivno gospodarstvo, ustvarjanje dodane vrednosti ter razvoj in raziskave. Davčna politika ključno vpliva na to, katera delovna mesta, s tem pa tudi investitorje in industrije, skušamo privabiti in zlasti ohraniti v Sloveniji. V zadnjih letih smo priča trendu, da slovenska in mednarodna podjetja svoje vodstvene položaje selijo v države, kjer je davčna politika stabilnejša, konkurenčna in razvojno naravnana. Upad investicij ne pomeni le manj pobranih davkov, temveč tudi pomanjkanje priložnosti in delovnih mest za visoko izobražene talente, ki svojo priložnost poiščejo v tujini.
Razvojna kapica za razvojno usmerjeno Slovenijo
Gospodarstvo in Finančna komisija že dobro desetletje pozivata k uvedbi razvojne kapice na prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. To je nujna investicija, če želi Slovenija postati država, ki bo privlačna za investitorje in talente ter ki bo omogočala delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.
Prispevki za socialno varnost (delavec 23,1 %, delodajalec 17,1 % od bruto plače) se plačujejo neomejeno, kljub omejitvi izplačil pokojnin, porodniškega nadomestila in nadomestila za brezposelnost.
Predlagamo zgornjo mejo plačevanja prispevkov, ki se določi glede na dejanske možnosti koriščenja pravic iz naslova plačanih posameznih prispevkov za socialno varnost oz. 2,5-kratnik povprečne mesečne bruto plače.
Pri tem velja omeniti, da so nekatere bližnje/primerljive države (Avstrija, Nemčija, Srbija itd.) uvedle določeno obliko razvojne kapice. Primer: v Avstriji mesečni dohodek nad 6930 EUR (v primeru 14 plač letno, upoštevajoč božičnico in regres za dopust) oz. 8085 EUR (v primeru 12 plač letno) ni predmet prispevkov za socialno varnost. Zgornja meja plačevanja prispevkov je v Avstriji tako načeloma omejena na dvakratnik povprečne bruto plače.
Uvedba razvojne kapice pomeni konkurenčno in razvojno usmerjeno poslovno okolje, saj zajame tudi poklice, ki so gonilna sila razvoja (inženirji, znanstveniki, profesorji) in inovacij.
Finančna uprava je 12. januarja 2026 objavila, da je v letu 2025 pobrala 26,6 milijarde evrov javnofinančnih prihodkov FURS, pri čemer 55 % vseh javnofinančnih prihodkov prispevajo zaposleni s svojim delom.
Predlagamo pregled virov javnofinančnih prihodkov, da bi lahko znižali obdavčitev dela (in s tem spodbujali delo), posledica bi bila tudi manj dela na črno (kdor ne dela, predstavlja dvojni strošek za državo: prvič, ker nima prihodkov, in drugič, ker prejema socialne transferje). Predlagamo razmislek o razumni obdavčitvi premoženja in razmislek o dvigu DDV (Hrvaška PDV 25%) za odstotno točko. Z zniževanjem obdavčitve dela bi se povečala potrošnja, kar bi pomenilo tudi več pobranih davkov.
Dohodnina in razširitev dohodninskih razredov
Pri pregledu dohodnine je poleg dohodninskih stopenj pomembno zlasti to, kako široki so dohodninski razredi, oz. pri katerem znesku je zavezanec uvrščen v višji dohodninski razred. Pri povprečni mesečni bruto plači v Sloveniji 2591 EUR (SURS: podatki za november 2025) in povprečnem mesečnem neto izplačilu 1638 EUR je dosežen 26-odstotni dohodninski razred. Pri bruto plači 3750 EUR (neto 2287 EUR) je dosežen 33-odstotni razred, obdavčitev plače pa se tako nadaljuje do 50-odstotnega razreda. Na drugi strani je dohodnina za najnižje mesečne dohodke (do neto zneska 767,52 EUR) obračunana po 16-odstotni dohodninski stopnji.
Čeprav je najvišja stopnja dohodninske lestvice v Sloveniji (50 %) skladna z EU, se zaradi občutne progresije dohodnina izračunava po najvišji stopnji pri precej nižjih zneskih. Primer: 50-odstotna obdavčitev je v Sloveniji dosežena pri neto letni davčni osnovi, višji od 78.016 EUR, v Avstriji pa pri letni davčni osnovi, višji od 104.859 EUR. Predlagamo razširitev dohodninskih razredov, torej prehod v višji dohodninski razred pri višji plači, kot velja denimo v Avstriji.
Davčne olajšave - konkurenčno poslovno okolje
Davčne olajšave se obračunavajo kot znižanje davčne osnove pred obračunom davka in ne odbitek davka, kar postavlja v neenakopraven položaj tiste z nižjim dohodkom, saj njihova olajšava lahko predstavlja le 16 % zneska olajšave.
Predlagamo upoštevanje olajšav (splošna, osebna, posebna – olajšava za vzdrževane otroke in drugega družinskega člana, ter olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje) kot odbitno postavko pri plačilu davka.
Poleg tega predlagamo zvišanje skupne splošne olajšave in posebnih olajšav.
Treba bi bilo uvesti sistem, v katerem bi bila ena dodatna plača na leto, v višini povprečne plače konkretnega delavca, oproščena davkov in prispevkov. Trenutno Zakon o dohodnini določa, da je neobdavčeno plačilo za poslovno uspešnost, in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Tako ureditev bi bilo treba spremeniti na način, da:
- je višina neobdavčene nagrade (ki ima v praksi različna imena, npr. bonus, božičnica) povprečna plača konkretnega zaposlenega, in ne povprečna plača v Sloveniji;
- je nagrada oproščena tudi socialnih prispevkov;
- nagrada ni vezana na poslovno uspešnost, temveč na kateri koli kriterij, ki ga ima delodajalec pri podeljevanju nagrad (npr. osebno uspešnost), kakor tudi ne na nek konkreten pravni interni akt ali kolektivno pogodbo.
Ukrepi, ki povečujejo stimulativnost našega davčnega okolja za investicije
Predlagamo ohranitev olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, ohranitev investicijske olajšave na stopnji 40 % in zmanjšanje obdavčitve dividend, kar bi pozitivno učinkovalo na privlačnost vlaganj v kapitalske naložbe. Zavzemamo se za poenostavitev postopkov za ugotavljanje davčnega rezidentstva za fizične osebe, saj bi hitrejši in preglednejši postopki povečali našo konkurenčnost in prenos regionalnih funkcij tujih družb v Slovenijo. Poleg tega podpiramo davčne spodbude pri nagrajevanju zaposlenih, saj tovrstno nagrajevanje pomeni motivacijo za zaposlenega, obenem pa delo zopet postane vrednota. Ker so gonilo slovenskega gospodarstva inovativna podjetja, podpiramo spodbude za rast inovativnih in hitrorastočih podjetij.
Drugi pokojninski steber in razvoj trga kapitala
Povečanje trenutnih davčnih olajšav za razvoj drugega pokojninskega stebra bo povečalo privlačnost varčevanja in obseg privarčevanih sredstev drugega stebra, ki se vlagajo nazaj v gospodarstvo in pomembno prispevajo k razvoju trga kapitala, hkrati pa varčevalcu omogočajo dostojno pokojnino.
Razvoj drugega pokojninskega stebra, ki ga v Slovenji predstavlja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki obstaja od leta 2001 ter v katero je danes vključenih približno 60 % vseh zaposlenih, je nujen za vzdržnost pokojninskega sistema. Drugi steber zaposlenim ob upokojitvi ne bo zagotovil le višje pokojnine, temveč bo tudi povečal obseg privarčevanih sredstev, ki se vlagajo nazaj v gospodarstvo in pomembno prispevajo k razvoju slovenskega trga kapitala. S tem se poveča dostopnost kapitala za domača podjetja, kar bo znižalo stroške njihovega zadolževanja in posledično povečalo njihovo konkurenčnost, ki lahko pripelje do rasti in zaposlovanja. Tako bi bilo nujno začeti dialog z vsemi deležniki o uvedbi obvezne samodejne vključitve v pokojninske načrte za vse tiste zaposlene, ki zdaj niso vključeni, saj je navedeni ukrep dokazano občutno povečal udeležbo v pokojninskih načrtih že v številnih državah, nazadnje v Združenem kraljestvu, na Poljskem in Slovaškem, pozitivne izkušnje pa bi veljalo prilagojeno slovenskemu sistemu prenesti tudi v Slovenijo.
Prav tako bi veljalo trenutno olajšavo za vplačila v pokojninske sklade posodobiti na način, da bi ločili olajšave za kolektivno in individualno varčevanje (trenutno ima prednost pri uveljavljanju olajšave delodajalec), odpravili absolutno omejitev na davčno olajšavo za vplačila v PDPZ (3224 EUR v letu 2026) in jo povečali z današnjih 5,844 % bruto plače zaposlenega na 10 %; prav tako bi veljalo pokojninske rente dodatnega pokojninskega zavarovanja v celoti izvzeti iz dohodnine (zdaj 50 %).
Na ta način bi lahko z dodatnim pokojninskim zavarovanjem poskrbeli, da bo v prihodnje vsak zaposleni prejemal poleg javne še dodatno pokojnino, ki ne bo obremenjevala javnih financ.
Vzdržnost pokojninskega sistema in povečanja produktivnosti
Izdatki, povezani s pokojninami v Sloveniji, že danes predstavljajo 10 % BDP, po projekciji OECD pa bodo leta 2050 znašali že 15,7 % BDP. Tako je nerealno pričakovati, da bo država ob naraščajočem številu upokojencev zagotovila dodatne vire, ki bi lahko v prihodnje vzdrževali trenutne višine pokojnin, kaj šele zagotovila njihovo povečanje. Javne pokojnine bodo zato v prihodnjih desetletjih upadale proti 40 % neto plače posameznika pred upokojitvijo.
V Sloveniji rast BDP temelji predvsem na povečani količini dela, medtem ko rast realne produktivnosti ostaja skromna. Ob demografskih trendih, ki napovedujejo staranje prebivalstva, bo treba v prihodnosti narediti več, zato si moramo prizadevati za dvig produktivnosti na raven vodilnih inovatork Evropske unije. »V zadnjem desetletju se je število prebivalcev v starostni skupini med 20 in 64 let zmanjšalo za 67.000, projekcije, pri katerih se upošteva zmerni neto selitveni prirast, pa kažejo, da se bo njihovo število do leta 2030 zmanjšalo še za 43.000, do leta 2050 pa za 119.000 glede na leto 2022.«
Odgovor zvišanja produktivnosti je, med drugim, v uporabi generativne umetne inteligence, ki se že »lahko uporablja za področja, kot so izražanje, utemeljevanje in komuniciranje, koordinacija in oblikovanje.«
Dolgotrajna oskrba naj ne bo le dodatno breme delodajalcem
Po novem Zakonu o dolgotrajni oskrbi 1 % bruto plače prispeva delojemalec, 1 % od bruto plače delodajalec, hkrati pa posameznik prispeva 1 % od svoje odmerjene bruto pokojnine. Opozarjamo, da se z uvedbo novega prispevka ponovno dodatno povečuje obremenitev dela v Sloveniji, ki malo nad povprečno plačo neproporcionalno naraste in je med najvišjimi v Evropski uniji. Dodatne obremenitve dela so zato nesprejemljive. Rezerve je treba najprej poiskati z racionalizacijo sistema zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Ne smemo pozabiti, da ob povečevanju obremenitev dela naraščata siva ekonomija in iskanje drugih obvodov, končni izkupiček pa je lahko še slabši kot pred novimi obremenitvami.
Digitalna plačila
V Sloveniji je stopnja sive ekonomije razmeroma visoka. Uporaba gotovine je bila zapisana v ustavo in gotovina je še vedno prevladujoče plačilno sredstvo, infrastruktura za sprejemanje elektronskih plačil pa precej nerazvita. Ljudje naj dobijo možnost izbire načina plačevanja, med drugim tudi digitalno, saj tako lokalni kot tuji potrošniki pričakujejo, da bodo imeli na voljo različne plačilne instrumente in možnost elektronskega plačila.
Zakon o elektronskih plačilnih sredstvih (ZEPS) predstavlja pomemben korak k spodbujanju digitalizacije in modernizaciji plačilne infrastrukture v Sloveniji. Obveznost sprejemanja vsaj enega elektronskega plačilnega sredstva bo povečala finančno transparentnost in konkurenčnost ter omogočila večjo izbiro za potrošnike in podjetja. Pri tem je ključno, da so predlagane rešitve interoperabilne, saj turizem kot pomembna gospodarska panoga zahteva prilagojene rešitve tudi za tuje obiskovalce.
Poleg tega je nujno, da Slovenija ukine dodatno obdavčitev finančnih storitev, ki domače ponudnike plačilno-finančnih storitev postavlja v slabši položaj v primerjavi s tujimi, ter aktivno spodbuja razvoj odprtega bančništva in začne s pripravami na implementacijo prihajajočega digitalnega evra, kar bo dolgoročno okrepilo konkurenčnost in učinkovitost plačilnega sistema.
Trošarine
Finančna komisija opozarja na pomen sorazmernih trošarin, ki naj upoštevajo posledice dviga, in sicer padec prodaje, zapiranje podjetij in zmanjšanje števila delovnih mest, kar neposredno negativno vpliva na prihodke države iz naslova prispevkov, dohodnine in drugih dajatev iz poslovanja. Nenadni dvigi trošarin pogosto vodijo k čezmejnim nakupom, rasti sive ekonomije in nakupu nizkocenovnih izdelkov vprašljive kakovosti, kar ne prispeva k izboljšanju zdravja populacije ali znižanju stroškov v zdravstvu.
Po ocenah OECD in Evropske komisije se cenovna elastičnost povpraševanja pri trošarinskih izdelkih v povprečju giblje med –0,4 in –0,8, kar pomeni, da višje trošarine praviloma vodijo v opazen upad prodaje in prihodkov podjetij, zlasti v dejavnostih z nizkimi maržami. Upad prodaje se neposredno odraža tudi na trgu dela. Analize kažejo, da se ob izrazitejših trošarinskih šokih zmanjšuje zaposlenost v panogah, ki so močno odvisne od domače potrošnje, kar ima za posledico nižje prilive iz naslova prispevkov za socialno varnost in dohodnine. Neto fiskalni učinek zvišanja trošarin je zato pogosto nižji od prvotnih proračunskih projekcij, v posameznih primerih pa celo negativen.
Drugi pomemben dejavnik je čezmejno nakupovanje. Ob povečanju cenovnih razlik med državami za več kot 10 do 15 % se bistveno poveča obseg čezmejne potrošnje. Slovenija je zaradi svoje geografske lege in odprtih meja še posebej izpostavljena temu pojavu, kar vodi v odliv potrošnje v sosednje države ter v zmanjšanje domače davčne osnove. Hkrati raziskave opozarjajo na rast sive ekonomije in nezakonite trgovine, ki lahko v nekaterih segmentih doseže več kot 10 % trga, kar dodatno zmanjšuje učinkovitost pobiranja davkov.
Za zagotovitev stabilnosti in predvidljivosti davčne politike podpiramo uvedbo večletnega trošarinskega koledarja, ki omogoča postopno zviševanje trošarinskih stopenj, preprečuje nenadne tržne šoke in dolgoročno varuje davčne prihodke. Ob tem predlagamo, da se pri trošarinski politiki upošteva razlikovanje glede na stopnjo škodljivosti posameznega izdelka za družbo.
Članice in člani komisije
Kdo so članice in člani komisije
Oglejte si celotni seznam članic in članov komisije.
Pridružite se AmCham Finančni komisiji
Za vsa vprašanja, povezana z delom komisije, je na voljo koordinatorka komisije Vida Dolenc Pogačnik, naša direktorica operative in vodja mednarodnega sodelovanja.
Vida Dolenc Pogačnik
direktorica operative in mednarodnega sodelovanja