Srečanje AmCham Komisije za intelektualno lastnino in digitalno regulativo z dr. Rokom Sprukom
6. junija 2025 je potekalo srečanje AmCham Komisije za intelektualno lastnino in digitalno regulativo. Tokratni gost, izr. prof. dr. Rok Spruk z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, je članom Komisije predstavil pogled na vpliv digitalne regulative na konkurenčnost, inovacije in ekonomsko rast v Sloveniji in Evropski uniji.
V središču razprave sta bila Digital Services Act (DSA) in Digital Markets Act (DMA) – dva ključna evropska zakonodajna akta, ki prinašata nove okvire za delovanje digitalnih storitev in platform. Dr. Spruk je s pomočjo empiričnih podatkov in simulacij prikazal, kako lahko stroga regulacija, zlasti za mala in srednje velika podjetja (MSP), predstavlja oviro pri ustvarjanju inovacij. Po nekaterih ocenah DMA prispeva k 11–12 % manjšemu številu inovacij s strani MSP, predvsem zaradi večjih stroškov skladnosti in kompleksnosti pravil.
Na drugi strani pa je dr. Spruk poudaril tudi potencialne priložnosti, ki jih digitalna regulacija lahko ponudi manjšim državam, kot je Slovenija – pod pogojem, da izkoristijo svojo fleksibilnost pri implementaciji in komunicirajo konkurenčne prednosti, kot so nizki stroški pravnih storitev, visoka kakovost znanja ter hitra validacija patentov. Slovenija se je namreč zavihtela na 4. mesto v EU po številu veljavnih patentov na prebivalca.
Srečanje se je dotaknilo tudi širšega konteksta – od pomena učinkovitega sodstva za krepitev inovacijskega okolja, do vprašanj gospodarske diplomacije, davčne obremenitve delodajalcev ter položaja slovenskih regulatorjev v primerjavi z močnimi institucijami, kot je irski regulator za digitalne trge. Posebej odmevna je bila misel, da bi Slovenija lahko svojo regulativno pragmatičnost (na področju digitalne zakonodaje) spremenila v svojo tržno prednost – če bi to znala ustrezno skomunicirati investitorjem.
Zaključne misli je sklenil Jaka Repanšek, sopredsedujoči Komisiji: Digitalna regulativa sama po sebi ne zavira inovacij. Ključni izziv ostaja, kako jo implementirati pametno, brez pretirane birokratizacije, in kako hkrati zaščititi interese inovatorjev, podjetij in uporabnikov.