Komisija Pripravljeni na prihodnost pri AmCham Slovenija opozarja: predlagani predmet »Tehnika in digitalne tehnologije«, uveden šele leta 2028, bo otroke naučil uporabljati tehnologijo – ne pa je razumeti, ustvarjati in sooblikovati. 

V času, ko digitalna preobrazba oblikuje vsako področje življenja – od dela, zdravja do demokracije – Slovenija zaostaja tam, kjer bi morala biti najmočnejša: v šoli. 

Komisija Pripravljeni na prihodnost, ki deluje v okviru AmCham Slovenija, je v okviru javne razprave o spremembah Zakona o osnovni šoli pripravila odziv, v katerem izraža resno zaskrbljenost: predmet »Tehnika in digitalne tehnologije«, kot je trenutno predlagan, se bo začel izvajati šele leta 2028 in šele v 7. razredu osnovne šole. To je prepozno – tako v kontekstu otroške razvojne dobe kot v primerjavi z drugimi državami EU. 

Digitalna preobrazba ni prihodnost. Je sedanjost. 

Učenci, ki bodo s sodobno tehnologijo sistematično srečali šele v zgodnji najstniški dobi, bodo ostali uporabniki – ne pa ustvarjalci prihodnosti. V digitalni dobi to pomeni dolgoročno zaostajanje, tako osebno kot nacionalno. 

Podatki, ki kličejo po odločitvah, ne le razpravah: 

• Po raziskavi ICILS (2023) le 11 % slovenskih osnovnošolcev uporablja IKT pri pouku vsak dan – najmanj med sodelujočimi državami. 

• Le 0,6 % učnega časa v osnovni in srednji šoli je danes namenjenega računalništvu. 

• Evropska komisija zahteva: do 2030 naj ima 80 % prebivalcev osnovne digitalne veščine in vsaj 20 milijonov IKT strokovnjakov. 
• Slovenija že danes potrebuje vsaj 5.000 IKT strokovnjakov letno – a jih izobraževalni sistem ne zagotavlja. 

Ime ni nepomembno. Vsebina pa še manj. 

Poimenovanje predmeta kot »Tehnika in digitalne tehnologije« je zavajajoče – namesto da bi razvijali temeljna znanja računalništva, logičnega mišljenja, programiranja in razumevanja podatkov, se predvideva predvsem uporaba orodij. To pomeni, da bodo otroci postali še bolj pasivni uporabniki tehnologije – namesto da bi jo razumeli in oblikovali. 

Zato komisija predlaga, da se predmet poimenuje in zasnuje kot »Digitalni jezik«, saj digitalno okolje ni zgolj orodje – je nov komunikacijski sistem, brez katerega ni mogoče uspešno sodelovati v družbi 21. stoletja. 

Zahteva ni nova. Rešitve obstajajo. 

Skupina RINOS je že leta 2016 pripravila akcijski načrt za uvajanje računalništva in informatike v šole. Predlagani kurikulum temelji na mednarodnih standardih (K12CS) in vključuje vsa ključna področja: računalniški sistemi, podatki, algoritmi, omrežja in družbeni učinki. 

Prav tako obstajajo modeli uvajanja v praksi – v vrtcih (BRIN), osnovnih šolah (MARINKA) in srednjih šolah (KATARINA). Učitelji so pripravljeni, znanje obstaja – potrebna je politična odločitev. 

Poziv komisije: 

Komisija Pripravljeni na prihodnost zato poziva k uvedbi obveznega predmeta Digitalni jezik že od 1. razreda osnovne šole, z razvojem po vertikali skozi celotno osnovnošolsko izobraževanje – tako kot velja za tuje jezike ali matematiko. Tak predmet je nujen, če želimo, da bodo otroci: 

• razumeli digitalni svet, ne le klikali, 

• oblikovali prihodnost, ne le sledili, 

• imeli enake možnosti – ne glede na družbenoekonomski status, 

• in da bo Slovenija digitalno suverena družba, ne digitalni odjemalec.