Tako posamezniki kot podjetja imajo na razpolago čedalje več sredstev in so vse bolj motivirani za spopadanje z najbolj perečimi družbenimi in okoljskimi izzivi, trajnostni razvoj in družbeno odgovornost pa postavljajo vse višje na svoje agende.

Slovenija o ozaveščanju na področju družbene odgovornosti v primerjavi z ostalimi državami izstopa, vendar še ni dosegla svojega potenciala, z ustrezno motivacijo pa bi državljani Slovenije donirali več – več kot dvakrat toliko, kot prispevajo trenutno. Ukrepi, ki jih sprejemajo vlade in javna uprava, so nujni za gradnjo podpornega ekosistema družbenega vpliva, vendar so podjetja tista, ki imajo največjo gonilno silo za spremembe, meni 6 od 10 prebivalcev držav srednje in vzhodne Evrope. Izdelke in storitve, ki jih ponujajo družbeno odgovorne blagovne znamke, je izbralo že 44 % Slovencev, 35 % jih je že pripravljenih zanje plačati več. Čeprav Slovenci človekoljubnim dejavnostim trenutno namenimo 41 milijonov evrov, je naš potencial veliko večji – 105 milijonov evrov. To so zaključki raziskave z naslovom »Filantropija v Srednji in Vzhodni Evropi (CEE) 2022«, ki so jo med prebivalci Slovenije, Bolgarije, Hrvaške, Estonije, Latvije, Litve in Romunije junija 2022 izvedli v Social Impact Alliance for Central & Eastern Europe. V Sloveniji je bila raziskava izvedena v sodelovanju z AmCham Slovenija, odvetniško družbo Ketler in Partnerji ter s podporo Google.org.

»V današnjem času so podjetja še bolj kot kdaj koli prej odgovorna za okolje, družbo, upravljanje in tehnologijo (ESGT). Z ustreznim in strukturiranim pristopom, vedno bolj ozaveščenimi zaposlenimi, vlagatelji in potrošniki ter nekaj zakonodajnimi spremembami lahko Slovenija izkoristi svoj potencial in še razširi svoj družbeni učinek,« je dejala Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija in podpredsednica AmChams in Europe.

Kako okrepiti ekosistem družbenega vpliva in v Sloveniji omogočiti darovanje, ki je bolj informirano, namerno in vplivno?

Odgovori so v poročilu »Filantropija in družbena odgovornost podjetij v Srednji in Vzhodni Evropi | SLOVENIJA«, ki kot ključne ovire izpostavlja pomanjkanje sistematiziranega sistematiziranega znanja in potreba po celovitem izobraževanju; silosni pristop pri družbenih vprašanjih; omejena dejavnost podpornih organizacij; nizke davčne spodbude za donatorje in to, da v zakonu o javnem naročanju ni dodatnih spodbud za donatje s statusom pravnih oseb.

»Podjetja in posamezniki so vse bolj pripravljeni vključiti svoje vire – denar, čas in spretnosti – za reševanje najbolj perečih družbenih in okoljskih izzivov. V interesu nas vseh je, da jim to delo olajšamo. Upamo, da jim bodo priporočila, ki smo jih pripravili v poročilu za Slovenijo, pomagala določiti prioritete in sprejeti ustrezne ukrepe,« je dejala Anna Korzeniewska, ustanoviteljica Social Impact Alliance for Central & Eastern Europe.