Slovenija ima ogromno priložnosti in lahko z nekaj prilagoditvami postane ena izmed 15 najbolj konkurenčnih držav sveta, so se strinjali govorci na AmCham Poslovnem zajtrku. “Pomembno je, kakšno znamko si bo ustvarila Slovenija. Bomo samo simpatična država za turizem ali bomo država, ki ima znanje in zna, kljub temu, da je majhna, biti prebojna? Zaradi svoje majhnosti smo lahko najbolj fleksibilni in agilni in tukaj mora Slovenija iskati svoje priložnosti.”

Na AmCham Poslovnem zajtrku, ki je zaradi trenutnih razmer tudi tokrat potekal v kombo različici, so sodelovali mag. Andrej Šircelj, minister za finance Republike Slovenije, Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo, in Robert Ljoljo, predsednik uprave Leka d.d. in predsednik Novartisa v Sloveniji. V pogovoru, ki ga je povezoval Žiga Vižintin, sopredsedujoči AmCham Finančni komisiji in svetovalec uprave v Pokojninski družbi A, je bilo govora o priložnostih Slovenije in kako te priložnosti najbolje izkoristiti, da bo Slovenija res pristala med 15 najbolj konkurenčnimi državami sveta. Sogovorniki so se dotaknili tudi socialne kapice.

Minister Andrej Šircelj je izpostavil, da tujina Sloveniji zaupa in da nas vlagatelji dojemajo kot kredibilnega partnerja. Minister Šircelj je povedal še, da v Sloveniji epidemija še vedno traja, a da vidimo luč na koncu tunela, ta luč pa je cepivo. Od poteka cepljenja bo sicer odvisno, kako dolga bo še pot po predoru, a Slovenija je po ministrovih besedah v boljšem položaju. “Gospodarstvo se krepi, napovedi domačih in tujih organizacij, ki so napovedovale padec BDP-ja, so ugodne. Slovenija se je dobro odzvala na krizo, je pa kriza nekatere sektorje prizadela bolj kot druge. Izhodna strategija temelji na investicijah, ki se že pripravljajo, tukaj nam bo z denarjem pomagala Evropa,” je povedal minister in obljubil, da bo država stopila naproti gospodarstvu pri administrativnih obveznostih, ter da davkov ne bo zviševala, ampak jih bo na nekaterih področjih zniževala.

Na vprašanje, kako tujina vidi Slovenijo, je Robert Ljoljo dejal, da tujina Slovenijo dojema kot simpatično deželo z veliko možnostmi in odlično lego, z relativno dobrim izobraževalnim sistemom in odličnimi ljudmi. “V Sloveniji imamo še vedno ugodne življenjske stroške in dobre priložnosti za nadaljnji razvoj, tudi zdravstveni sistem je v Slovenij še vedno na primerljivi ravni. Imamo pa kar nekaj priložnosti za izboljšave, saj imamo visoke davke, birokratske ovire, izboljšave bi bile potrebne na področju infrastrukture in internacionalizacije talentov,” je povedal predsednik uprave Leka. Tudi Barbara Žibret Kralj je povedala, da nas tujina vidi kot majhno državo, kar nam sicer daje ogromno možnosti, da smo fleksibilni, moramo pa veliko narediti, da nas bo tujina opazila. “Naš velik problem je dostopnost, saj nimamo dovolj povezav s tujino, vse sosednje države so s tujino bolje povezane,” je izpostavila partnerica v družbi Deloitte in dodala, da so težava Slovenije tudi visoke obdavčitve, saj se naložbe preusmerijo v sosednje države. “Dostopnost in davčna simpatičnost sta pomembna faktorja za privabljanje kadrov in talentov iz tujine,” je še povedala.

Barbara Žibret Kralj je povedala, da imajo v Deloittu zelo dober pregled nad poslovanjem podjetij v Sloveniji in da so bila pričakovanja za leto 2020 veliko bolj črna, kot se je kasneje izkazalo. “Podjetja so iz krize izšla v bistveno boljšem stanju, kot je bilo pričakovati, vprašanje je, kaj bo leta 2021 in 2022. Zato je zelo pomembna izhodna strategija. Kriza lahko pomeni tudi veliko priložnosti, sprememba davčnega sistema in debirokratizacija pa sta tista faktorja, ki lahko zadeve obrneta navzgor,” je povedala Žibret Kraljeva in dodala, da če se Slovenija primerja z okoliškimi državami, imajo le-te veliko bolj ugodno davčno okolje. Tudi Robert Ljoljo je povedal, da je, ko govorimo o konkurenčnosti Slovenije, potrebno upoštevati dva elementa. Prvi so visoki davki na dohodek in privlačnost Slovenije za tuje talente, s katerimi bi nadomestili znanje, ki ga v Sloveniji ni, drugi element pa je, da je Slovenija visoko med državami, kjer bo digitalizacija prinesla spremembe na delovnih mestih, saj lahko 25 % delovnih mest izgine, 50 % pa se jih bo moralo prilagoditi. “To je potrebno upoštevati pri pripravi ukrepov,” je povedal.

 

Pri razvojni kapici je pomembna stopnja pravičnosti

Tako Žibret Kraljeva kot Ljoljo sta se dotaknila tudi socialne kapice. “Zgodba s socialno kapico ima že zelo dolgo brado, postaja kar zgodba o kralju Matjažu, in mislim, da ima ta vlada resne namene to urediti. To pozdravljamo, želimo pa si, da se ne bi ta kapica uvajala le za management, ampak da se zajame predvsem ustvarjalni in razvojni del delovnih mest. Želim si, da zgornja meja za socialne prispevke ne bi bila pri 6.000 evrih bruto plače, ampak nekoliko nižja, npr. 4.500 evrov,” je povedal. Tudi Barbara Žibret Kralj je dodala, da se o socialni kapici že odločno predolgo samo govori in da je potrebno uvesti spremembe. “Tudi v Deloittu se srečujemo s tem, da mladi pogledujejo proti tujini in jih izgubljamo zaradi boljšega davčnega okolja,” je povedala in dodala, da v Sloveniji še vedno obstaja pravilo uravnilovke. “Razvojna kapica mora biti postavljena prav in če bi bila postavljena nekoliko nižje, na 4.500 evrov, bi to spodbujalo zaposlovanje visoko izobraženih kadrov,” je še dodala.

Minister Šircelj je povedal, da je Svet vlade za debirokratizacijo predlagal kar nekaj ukrepov, da pa je potrebno razlikovati med debirokratizacijo in administrativno poenostavitvijo ter zniževanjem davčnih stopenj oz. razredov, kjer je potrebno slediti razvoju pri nagrajevanju z delnicami in različnimi opcijami. “Ko se primerjamo z drugimi državami in obdavčitvijo, moramo poleg davčne gledati tudi delovnopravno zakonodajo in kolektivne pogodbe, kar pa v Sloveniji ne deluje dobro, zato vabim delodajalce in delojemalce, da to uredijo,” je povedal minister. “Večina držav ima kapico na pokojninskem področju, manj na zdravstvenem. V Sloveniji imamo maksimalno določeno pokojnino, nimamo pa določenih maksimalnih prispevkov, ki se jih plačuje za pokojninsko zavarovanje,” je še povedal minister in dodal, da je pri razvojni kapici pomembna stopnja pravičnosti ter da upa, da jim bo tokrat uspelo uvesti zgornjo mejo omejitve prispevkov.

 

Izhodna strategija usmerjena v zeleno in digitalno

Na koncu razprave so govorci nekaj besed namenili tudi izhodni strategiji ter mehanizmu za okrevanje in odpornost, v okviru katerega bo nekaj sredstev prejela tudi Slovenija. “Evropska komisija nalaga usmeritev v zeleno in digitalno, tako da bodo morali vsi projekti vključevati ti dve komponenti. Tretja stvar, ki je zelo pomembna pa je, da bodo projekti vključevali reforme v smislu sprememb na bolje. V Sloveniji bomo tako pospešeno gradili železniško in cestno infrastrukturo ob upoštevanju vseh okolijskih vidikov in vlagali v razvoj turizma, ki mora biti povezan z digitalizacijo in zelenim okoljem. Na tem področju moramo priti stopnjo višje, da bomo imeli turizem z večjo dodano vrednostjo in v povezavi s kulturo,” je povedal minister Šircelj. Obljubil je, da bodo za ljudi poskrbeli na socialnozdravstvenem področju, zato pripravljajo zdravstveno reformo in pa krepitev dolgotrajne oskrbe.

Barbara Žibret Kralj je ob tem omenila še potrebo po digitalizaciji na področju šolstva. “Digitalna pismenost oz. sposobnost osnovnega programiranja je v Sloveniji na zelo nizki ravni. Mislim, da je na to potrebno misliti in poskrbeti za reformo šolstva na tem področju, da bodo mladi bolj digitalno pismeni,” je povedala. Robert Ljoljo pa je povedal, da je potrebno poleg finančnih imeti v mislih tudi trajnostne vidike. “V Covid krizi se je pokazalo, kako pomembna je robustnost zdravstvenega sistema, zato je potrebno v to vlagati. Ključnega pomena bo digitalizacija zdravstva, telemedicina, da bomo tako nadomestili dolge čakalne vrste, pa tudi digitalizacija šolstva. Potrebno je nadaljevati z reformami v javni upravi in okrepiti digitalizacijo, kjer nam je lahko za zgled Estonija,” je povedal predsednik uprave Leka. Ob tem pa izpostavil še: “Pomembno je, kakšno znamko si bo ustvarila Slovenija. Bomo samo simpatična država za turizem, ali bomo država, ki ima znanje in zna, kljub temu, da je majhna, biti prebojna? Lahko smo najbolj fleksibilni in agilni in tukaj mora Slovenija iskati svoje priložnosti.”