AmCham Poslovni zajtrk, torek, 9. decembra 2014, Hotel Slon, Ljubljana

Tokratni gostje AmCham Poslovnega zajtrka so bili:



Dr. Arne Björnberg, predsedujoči in COO pri Health Consumer Powerhouse, spremlja in primerja zdravstvene sisteme v 35 državah.



Red. prof. dr. Mitja Čok, ki je preučil finančno vzdržnost zdravstvenega sistema in možnih virov financiranja.



Red. prof. dr. Alojz Ihan, zdravnik, profesor, raziskovalec in aktiven opazovalec zdravstvenega sistema.



Dr. Dorjan Marušič, dr. med., nekdanji minister za zdravje Republike Slovenije.



Prim. Andrej Možina, dr. med., kirurg in predsednik Zdravniške zbornice Slovenije.

AmCham Komisija za zdravstvo, ki je bila pobudnik razprave, vključuje 37 strokovnjakov iz 25 podjetji in želi skozi prizmo slovenske in tuje poslovne, strokovne in podjetniške prakse s svojim delovanjem pripomoči k izvedbi celovite, transparentne in pravične zdravstvene reforme v Pogovor je vodila članica AmCham Komisije za zdravstvo Jadranka Jezeršek Turnes.

Osrednji gost dr. Arne Björnberg je v začetnem nagovoru izpostavil, da v mali državi lahko omejeno število usposobljenih in predanih strokovnjakov naredi veliko razliko. Slovenski sistem je po njegovem mnenju soliden v primerjavi z evropskimi, manjka pa mu stabilnosti.

Zdravstveni sistem v Sloveniji je potrebno nadgraditi

Jadranka Jezeršek Turnes je sogovornike izzvala s trditvijo, da »imajo interesne skupine visoka pričakovanja, državljani pa pričakujejo celovit, pregleden in inovativen sistem. Ministrstvo bi moralo imeli dovolj poguma za reforme, ki bi bile izpeljane prek koherentne javne razprave.«

Dr. Marušič je opozoril: »Izogibajmo se besedi reforma, boljši izraz je, da je potrebno nadgraditi sistem. Sistem potrebuje predvsem kontinuiteto. Moja glavna skrb je, da je bil postopek sprememb upočasnjen.«

»Zdravniška zbornica bi morala biti pomemben del reforme, strateški partner, žal, pa temu ni tako. Zakaj, je težko reči. Sam menim, da je glavni razlog ideološki. Glede same zakonodaje, nič se ni spremenilo v zadnjih petindvajsetih letih, ministri so se veliko menjali, zato je težko komunicirati. Na naš sistem bi morali biti ponosni, vendar sistem ni perspektiven, bolnišnice so v rdečih številkah, ne sledimo inovacijam. Želimo dialog, učinkovitost in stabilnost. Zato zahtevamo orodja za upravljanje v rokah menedžerjev v zdravstvu in konkurenčnost na svetovnem ter evropskem trgu.«, je izpostavil primarij Možina.

Red prof. dr. Alojz Ihan je dodal: V Sloveniji je zelo težko uvesti nov sistem, ker smo odraščali z državnim zdravstvenim sistemom. Problem je zbiranje denarja in upravljanje zdravstvenega sistema. Poleg tega so ponudniki zdravstvenega sistema korporacije, ki poslujejo, kot katerekoli druge. Ponudniki zdravstvenega sistema zato delujejo pod enakimi principi, kot druga podjetja. Obžalujem, da pred 20 leti nismo predstavili model delovanja avstrijskih ali nemških bolnišnic, kot primer kako lahko bolnišnice služijo pacientom. Menim, da je to model po katerem bi se naše bolnišnice morale zgledovati.«

Nizozemska nam je lahko zgled

Dr. Björnberg je predstavil primer Nizozemske nadgradnje zdravstvenega sistema: »Nizozemska je imela slab zdravstveni sistem. Njihova glavna točka reforme je bila odstranitev politikov iz procesa odločanja. Če obdržiš inteligentne, kompetentne ljudi in jih prisiliš, da govorijo z uporabniki, imaš recept za uspeh. Nizozemska je edina država, ki dopušča iskanje zdravstvene oskrbe kjerkoli po Evropi. Zavedali so se, da si ljudje pravzaprav ne želijo potovati, da bi prišli do zdravstvenih storitve.«

Dr. Marušič je ob tem dodal kako pomemben je proces uvajanja sprememb: »Zdravstveni sistem mora postati ena izmed prvih treh prioritet Slovenije, ker to že dolgo ni. Kar se tiče Nizozemske bi iz njene izkušnje pobral eno stvar, in sicer, da je proces reforme trajal kar 10 let. Ne smemo zgolj dobesedno kopirati rešitve Nizozemske, kopirajmo proces. Problem je tudi, da se dialog spreminja iz leta v leto in od ministra do ministra, spreminjamo poglede in vizije iz dneva v dan.«

Red. prof. dr. Čok pa je izpostavil: »Potrebne so dolgoročne spremembe sistema, začeti moramo tudi s spremembo pokojninskega sistema v povezavi z zdravstvenim, s tem bomo veliko rešili.«

Ključ je v učinkovitem upravljanju – čakalna vrsta je kazalnik stanja zdravstvenega sistema

Dr. Björnberg: »Zdravstvo je idealna industrija. Uporabniki so pripravljeni plačati za storitve, druge industrije bi naredile marsikaj za to. Ni pomembno ali je bolnišnica zasebna ali javna, pomembno je kako se jo upravlja. Zdravstvene institucije bi morale biti financirane zaradi svojih rezultatov, ne le zato, ker obstajajo.«

Čok je izpostavil problem čakalnih vrst: »Čakalne vrste dejansko izločijo ljudi iz sistema, privatni sistem z možnostjo obiska drugih bolnišnic bi bil boljši, trenutno imamo najbolj nepravičen sistem.«

Za Dr. Björnberga so čakalne vrste le sistem navideznega nadzora s strani politike : »Čakalne vrste niso način, da se prihrani denar. Sistem je veliko dražji, če imamo čakalne vrste, vendar je težko to dopovedati politikom, ker ustvarjajo iluzijo nadzora.«

Dr. Marušič je ob tem izpostavil povezanost dolžine čakalne vrste in učinkovitosti zdravstvenega sistema: »Čakalna vrsta je kazalnik stanja zdravstvenega sistema, daljša kot je, nižja je organizacijska raven in učinkovitost. Prav tako pa zmanjša varnost naših državljanov, torej pomembna je reorganizacija.«

»Bolnišnice bi morale postati neodvisne institucije, znebiti se moramo čakalnih vrst, bolnišnice se bojijo sprejeti tujce, ker imamo doma čakalne vrste in sporno bi bilo, da bi jo nekdo preskočil.«, je še dodal Ihan.

Bodite pogumni in inovativni – sporočilo vladi

Ob koncu so sodelujoči podali tudi svoja priporočila vladi.

Nekdanji minister dr. Marušič stavi na pogum in inovativnost: »Oblikujte rešitve, ki presegajo vaš mandat. Ne pozabite, da vodite sistem, ki potrebuje sistemske rešitve in se dotakne prav vsakega državljana. Pri tem bodite pogumni in inovativni.«

Dr. Björnberg je ponovno izpostavil način financiranja: »Financiranje zdravstvenih storitev se mora organizirati na podlagi učinkovitosti in rezultatov. Prav tako je potrebno profesionalno vodenje institucij. Zdravstveni sistem lahko stori veliko več, kot danes.«

Možina si želi predvsem boljše komunikacije z vlado: »Potrebna je boljša komunikacija, večje spoštovanje. Menedžerji v zdravstvu bi morali dobiti več orodij.«

AmCham Komisija za zdravstvo bo tudi v prihodnosti spodbujala razpravo o nadgradnji zdravstvenega sistema v Sloveniji, pri čemer se osredotoča na tri ključna področja:

· financiranje sistema in stroškovno učinkovitost,

· upravljanje in organizacija zdravstvenega sistema,

· sistem vrednotenja inovacij v zdravstvu

Utrinke iz AmCham poslovnega zajtrka si lahko ogledate na naši Facebook strani.

Pokrovitelj: